Top 10 najbolj krutih slik slavnih mojstrov

Hieronymus Bosch: Vrt zemeljskih naslad

Ikonografija Boschevih del je bila temačna celo za čas, v katerem je ustvarjal. Fantazijske religiozne slike so polne podrobnosti, ki gledalce vedno znova osupnejo. Simbolizem, a tudi ironija sta stalno prisotna v Boschevem prikazovanju zemeljskih grehov in poslednje sodbe. Prav zaradi podrobnosti pa so te na videz pisane slike ene najbolj grozljivih v zgodovini zahodne umetnosti.

Francisco Goya: Saturn požira svojega sina

Grško-rimski mit o očetu bogov, ki požre svoje otroke, da ne bi nihče bil močnejši od njega, je navduševal različne slikarje. Goya slike detomora ni namenil javnosti, saj jo je naslikal na steno svoje sobe v ciklusu Črne slike. Druga najbolj znana slika te serije je Čarovniški sabat. Nekateri menijo, da so slike nastale kot posledica Goyevega starajočega uma.

Caravaggio: Judita obglavi Holofernesa

V slikah Caravaggia je vedno nek grozljiv podton. Morebiti je to izhajalo iz njegovega s svincem zastrupljenega uma. Biblijska zgodba o Juditi, ki se odloči rešiti Izraelce in zato zapelje vojskovodjo napadalcev Holofernesa in ga med ljubljenjem obglavi, je navdihnila kar nekaj slikarjev, a Caravaggieva slika je zaradi izraza odločenosti na Juditinem obrazu in strahu na Holofernesovem prav grozeča.

Theodore Gericault: Odrezane glave

Najbolj znano delo Theodora Gericaulta je Splav meduze, ki prikazuje agonijo preživelih brodolomcev. Gericault, ki je umrl mlad, je naredil več študij delov telesa, med njimi tudi odrezanih glav. Dobil jih je v mrtvašnicah in bolnišnicah. A ker je za veliko slikarsko umetnost potrebno tudi znanje, je veliko slikarjev slikalo mrtve, da so lahko bolje slikali žive.

Matthias Grunewald: Skušnjave svetega Antona

Čeprav je Grunewald živel v času renesanse, je religiozne motive slikal v srednjeveški maniri. Tudi Skušnjave svetega Antona so take. Po legendi naj bi ga ubili demoni v jami, a je Anton nato oživel in jih pregnal. Grunewaldovi demoni so tudi reminiscenca veliko bolj slavnih slik Hieronymusa Boscha.

William Blake: Veliki rdeči zmaj in morska pošast

Britanski pesnik in slikar William Blake je bil za svojega življenja nepriznan, danes pa slovi po svojih romantičnih pesmih. A kljub temu je zaradi svoje bogate domišljije narisal tudi akvarel rdečega zmaja-vraga iz Razodetja Nove zaveze, ki stoji nad sedemglavo morsko pošastjo.

Francis Bacon: Študija Velazquezovega portreta Inocenca X

Francis Bacon je eden najvplivnejših slikarjev 20. stoletja. Njegove slike se prodajajo za milijone. Eden od motivov, ki ga je obsedal vse življenje, je bila Velazquezov portret papeža Inocenca X. Med življenjem se je nenehno vračal k njemu in izdelal nešteto študij. Na vseh papež nevarno krči.

William-Adolphe Bouguereau: Dante in Virgil v peklu

William-Adolphe Bouguereau je znan kot realistični slikar, a s to sliko je odstopil od svojih klasičnih scen. Dantejev Pekel je bil vedno dober navdih drugim umetnikom.

Edvard Munch: Maratova smrt

Že Munchov Krik nosi v sebi nekaj zloveščega, slika smrti francoskega revolucionarja pa je strašljiva zaradi dveh stvari: zaradi Munchove umetnosti in zaradi resnične zgodbe o Jean-Paulu Maratu. Zaradi kožne bolezni je vodja jakobincev večino svojega življenja preživel v kadi, kjer je pisal. Tam ga je tudi umorila Charlotte Corday, prepričana, da bodo njegove besede in pisanje zanetile državljansko vojno.

Emil Nolde: Tihožitje z maskami III

Zgodnji ekspresionist Emil Nolde je tihožitje mask naredil kot študijo mask v Berlinskem muzeju, kjer so ga navdušile tudi mumificirane glave. Vse življenje je bil navdušen nad drugimi kulturami, kot ekspresionist pa je vedno iskal tudi subjektivno videnje resničnosti.