TOP 10 dogodkov v kulturi 2011

Ai Weiwei

O kitajskem sodobnem umetniku se je letos govorilo več kot o kateremkoli drugem umetniku na svetu, revija Art Review pa ga je postavila na vrh lestvice stotih najvplivnejših oseb v svetu umetnosti. Ai Weiwei ni pomemben le zaradi svojega umetniškega udejstvovanja, ampak tudi zaradi boja za človekove pravice. Je glasni kritik kitajskih komunističnih oblasti, kar je kljub obtožbam o utaji davkov najbrž resnični razlog njegove aretacije aprila 2011. Iz zapora so ga izpustili šele po 81 dneh, aretacija pa je po svetu sprožila številne kritike in akcije. Weiwei je sicer eden najvidnejših avantgardnih umetnikov na svetu, v zadnjih letih je sodeloval pri oblikovanju olimpijskega stadiona Ptičje gnezdo, leta 2010 pa je v londonski galeriji Tate postavil instalacijo iz 100 milijonov ročno izdelanih sončničnih semen iz porcelana.

Leto Mormonove knjige

Komična predstava Mormonova knjiga (v izvirniku The Book of Mormon) je na podelitvi broadwayskih nagrad tony, znanih kot "gledališki oskarji", v New Yorku prejela kar devet nagrad. Že pred podelitvijo je s štirinajstimi nominaciji veljala za favorita. Predstava, ki je bila tudi najbolje prodajana na Broadwayu, na komičen način obravnava mormonsko vero, ustvarila pa sta jo Trey Parker in Matt Stone, znana po risanki South Park, skupaj z Robertom Lopezom.

Nobelova nagrada za literaturo Tranströmerju Letos je najpomembnejšo literarno nagrado na svetu prejel 80-letni švedski pesnik Tomas Tranströmer, ki je tako postal že osmi švedski dobitnik nagrade v več kot stoletni zgodovini podeljevanja Nobelovih nagrad. Akademija, ki podeljuje nagrade, je v obrazložitvi zapisala, da nam Tranströmer v "zgoščenih, razsvetljujočih slikah kaže novo pot k resničnemu". V slovenščino sta bila sicer prevedena dva izbora njegove poezije.

Tatvine (in najdbe) umetniških del Leto 2011 je zaznamoval tudi porast kraj umetniških del. Iz muzeja v Kairu je mnogo neprecenljivih del izginilo med množično ljudsko vstajo, iz hotela Ritz-Carlton v južni Kaliforniji so ukradli risbo nizozemskega slikarja Rembrandta, vredno četrt milijona dolarjev, ki so jo le dva dni pozneje našli v bližnji cerkvi, srečno pa se je končala tudi zgodba z ukradenima slikama Pabla Picassa, ki so ju oktobra našli v Srbiji. Več milijonov vredni deli Glava konja iz leta 1962 ter Kozarec in vrč iz leta 1944 so ukradli februarja 2008 z razstave v Švici. V Grčiji so medtem odkrili Rubensovo sliko iz leta 1618, ki so jo pred desetletjem ukradli iz muzeja v Belgiji.

Bolšoj teater po šestletni obnovi znova odprl vrata Po obsežni prenovi, ki je trajala kar šest let, so v moskovskem Bolšoj teatru konec oktobra znova dvignili zaveso. Prenova, ki je stala več kot 570 milijonov evrov, se je močno zavlekla, saj je bila stavba iz leta 1820 še v slabšem stanju, kot so domnevali. Med prenovo so v tej najbrž najbolj znani operno-baletni hiši na svetu s pročelja odstranili sovjetski grb in ga nadomestili z dvoglavim orlom, državnim simbolom Rusije, z gledališke zavese pa obiskovalce ne pozdravljata več srp in kladivo.

Banksy in nominacija za oskarja Letos je bil za oskarja, najprestižnejšo nagrado v svetu filma, nominiran tudi britanski umetnik, ki ga poznamo pod imenom Banksy in je zaslovel (pa tudi obogatel) s svojimi satiričnimi grafiti. Letos je v liverpoolski galeriji predstavil šele drugo delo, ki je razstavljeno v galerijskem prostoru. Banksyjeva identiteta sicer še vedno ostaja neznanka, zato se je ves svet spraševal, ali bo na podelitvi oskarjev razkril svoj obraz. Umetnikov dokumentarec Exit Through the Gift Shop je bil nominiran v kategoriji najboljšega dokumentarnega filma, a kipec je dobil film Inside Job, Banksyjeva identiteta pa ostaja stvar ugibanj in domnev.

Rekordni beneški bienale Že 54. mednarodni likovni bienale, ki je v Benetkah potekal med 4. junijem in 27. novembrom, je letos postregel z rekordom – osrednjo razstavo je namreč spremljalo 89 nacionalnih predstavitev, največ do zdaj. Zlati lev za najboljšo nacionalno predstavitev je sicer pripadel nemški razstavi avgusta 2010 umrlega Christopha Schlingensiefa, zlatega leva za sodelovanje na razstavi ILLUMInacije je prejel Američan Christian Marclay, srebrnega leva za najobetavnejšega umetnika pa je prejel Britanec Haroon Mirza. Zlatega leva za življenjsko delo so podelili ameriški umetnici Sturtevant in avstrijskemu kiparju Franzu Westu.

Najdražje umetnine Letos je prodajni rekord dosegla slika Darmstadtska Marija nemškega umetnika Hansa Holbeina, ki je delo naslikal leta 1526. Sliko je na zasebni prodaji junija od hesenske skupnosti dedičev kupil nemški milijonar, lastnik koncerna Würth GmbH & Co., Reinhold Würth, za 50 milijonov evrov in velja za eno najlepših in najpomembnejših slik starih mojstrov na svetu. Na njej je upodobljena Marija z detetom, pod njenim plaščem pa kleči še šest figur.

Z najdražjim na dražbi prodanim delom se lahko medtem pohvali dražbena hiša Christie's, ki je na novembrski dražbi v New Yorku fotografijo Rhein II nemškega vizualnega umetnika Andreasa Gurskega prodala za kar 4,3 milijona dolarjev (3,3 milijona evrov). Fotografija reke Ren iz leta 1999 je sicer del šestih panoramskih posnetkov reke in je bila razstavljena tako v newyorškem Muzeju moderne umetnosti (MoMA) kot londonski galeriji Tate Modern.

Retrospektivna razstava dela Alexandra McQueena V newyorškem Metropolitanskem muzeju umetnosti (MET) so pripravili retrospektivno razstavo kreacij modnega oblikovalca Alexandra McQueena, ki si je leta 2010 vzel življenje. Gre za najbolj obiskano razstavo v MET-u in osmo najbolj obiskano razstavo v tem muzeju kadarkoli, saj jo je v treh mesecih obiskalo več kot 660 tisoč ljudi. Razstava je obiskovalce popeljala po McQueenovi ustvarjalni poti od njegovih študentskih let do dela za Givenchyja ter zadnje, posmrtno predstavljene kolekcije. Razstavo so zaradi izjemnega zanimanja tudi dvakrat podaljšali, zadnji konec tedna pa so ljudje v vrsti stali tudi šest ur, da so si lahko ogledali labodji spev slavnega oblikovalca.

Slovo od ustvarjalcev Ob izteku leta je umrl nekdanji češki predsednik, pisatelj in dramatik Vaclav Havel, star je bil 75 let. Nekaj dni pred Havlom je boj z rakom izgubil pisatelj, literarni kritik in novinar Christopher Hitchens, ki je pisal za mesečnik Vanity Fair in bil avtor sedemnajstih knjig. V letu 2011 so se poslovili tudi ena največjih pisateljic iz nekdanje Vzhodne Nemčije Christa Wolf, slikar in oče poparta (ime gibanja naj bi bilo prav njegova domislica) Richard Hamilton, kubanski pisatelj Eliseo Alberto, čigar roman Caracol Beach je leta 2002 izšel tudi v slovenskem prevodu pri Študentski založbi, madžarska pisateljica, ki je pisala v francoščini, Agota Kristof, slikar Lucian Freud, pisatelj in nekdanji španski minister za kulturo Jorge Semprun, slikarka, kiparka in ena zadnjih predstavnic nadrealizma Leonora Carrington, argentinski pisatelj Ernesto Sabato, slepi britanski pianist in skladatelj ter avtor skladbe Lullaby of Birdland sir George Shearing, skladatelj, znan po glasbi za filme o tajnem agentu Jamesu Bondu, John Barry in ameriški sodobni umetnik Dennis Oppenheim.