Živa Vadnov: Popolnoma brez stila

Živa se je rodila 25. junija leta 1982 in otroštvo skupaj z dvema bratoma, Dušanom in Samom, ter sestro Varjo preživela v Preserju pod Krimom. Kot sama pravi, je bila kot otrok pridna, "metati" jo je začelo v srednji šoli, ko je najraje "špricala" pouk.

Kdo vam je izbral ime in zakaj? Oče, všeč so mu bila stara slovanska imena, ki imajo pomen.

Vaša prva beseda? Ata.

Prvi spomin? Moj spomin je na splošno bolj slab …

Najljubša risanka, igra in knjiga? Risanke so bile Tom&Jerry, palček Smuk, Pipi in Melkijad, Smrkci, najraje sem brala stripe Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika, knjige 5 prijateljev in pravljice Walt Disney.

Najljubša sladkarija? Bobi palčke in mlečna čokolada Gorenjka (takrat še v belo-modrem ovitku).

Česa ste se najbolj bali? Teme in tega, da bodo izpod postelje zlezle pošasti.

Najboljši prijatelj/prijateljica? V kakšnem odnosu ste danes? V osnovni šoli je bila to Špela, s katero se občasno srečava v trgovini, v srednji šoli pa Maša, s katero sva še danes najboljši prijateljici.

Kaj ste si želeli postati? Zdravnica.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli? Najraje sem imela naravo in družbo, pozneje zgodovino in angleščino, v srednji šoli francoščino, najmanj pa fiziko – že od osnovne šole dalje.

Obšolske dejavnosti? V šoli raznorazni krožki in popoldan učenje nemščine in francoščine.

Najhujša stvar, ki ste jo ušpičili? Mislim, da so bila potovanja tista, ki so najbolj razburila moja starša. V osnovni šoli pa sem bila pridna in nisem povzročala težav.

Prebujanje pubertete: naj zvezdniški idol? Tom Cruise ali Richard Gere.

Srednješolska leta: upornica ali piflarka? Definitivno upornica – ocene sem tako imela slabše, razen pri predmetih, ki sem jih imela rada. Popolnoma sem bila skregana z matematiko, fiziko in kemijo. Pouk sem najraje "špricala".

Najstniška stilska podoba? Popolnoma brez stila … Maskaro sem odkrila konec prvega letnika, lase sem si prvič barvala v drugem letniku, zapeljive in oprijete cunjice pa sem odkrila še pozneje, ob koncu srednje šole.

Spomin z maturantskega izleta? Šli smo na "strokovno ekskurzijo", tako da težko govorim o maturantskem, kljub vsemu pa smo se imeli lepo. Spomnim se, da sva se z Mašo nenehno pritoževali nad vodenimi ogledi, saj sva takrat že veljali za "izkušeni in neustrašni popotnici in raziskovalki eksotičnih držav".

Prvo plačano delo? Prevajanje iz angleškega jezika na dogodkih, pozneje strežba.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih? Da naj se ne živciram zaradi stvari, ki se uredijo same od sebe, in da se mi nikamor ne mudi.