Petek, 10. 6. 2011, 17.27
9 let, 5 mesecev
Vladimir Mlinarič, klavir

Na sporedu: Domenico Scarlatti: Štiri sonate Sonata v G-duru, K. 146, L. 349 Sonata v h-molu, K. 377, L. 263 Sonata v d-molu, K. 9, L. 413 Sonata v B-duru, K. 441, L. 539 Robert Schumann: Fantazijske skladbe, op.12 Alojz Srebotnjak: Makedonski plesi C. P. E. Bach: Občutja C.P.E. Bacha Franz Schubert: Fantazija v C-duru, op. 15
Pravi kalejdoskop klavirske litarature bo odprla med pianisti posvojena glasba za čembalo Domenica Scarlattija, štiri dela, s katerimi je začel že v službi v portugalski in španski kraljevi kapeli: naslovil jih je Esserzici oziroma Sonate, v glasbeno zaklladnico pa jih je prispeval kar 555.
Le kakšni so bili občutki Carla Philippa Emanuela Bacha? Na vprašanje je 'veliki Bach 18. stoletja' (da ne bo pomote, za tega velikega Bacha tedaj ni veljal njegov oče Johann Sebastian!) odgovoril kar sam s partituro z naslovom Občutki C. P. E. Bacha: ampak, v tretji osebi in v obliki svobodne fantazije, po kateri je tako zelo slovel! Kaj bi pianisti brez dveh klavirskih poetov, Franza Schuberta in Roberta Schumanna?! Prvega bomo doživeli v znameniti Fantaziji v C-duru, op. 15, za katero so čisto na začetku služile zanj tako usodne besede Georga Philippa Schmidta: »Kjer je sreča, tebe ni.« Drugi klavirski poet, Robert Schumann – s poezijo najtesneje povezani skladatelj, pa si je naslov in navdih za svoje Fantazijske skladbe, op. 12 sposodil pri svojem priljubljenem E. T. A. Hoffmannu.
Ob koncu lanskega leta smo se poslovili od Alojza Srebotnjaka: njemu v spomin bodo zazveneli Makedonski plesi, preizkusni kamen temperamenta vsakega pianista.