Tomaž Mihelič: Estrada je velika psihiatrična delavnica

Nekdaj Marlenna, danes "samo" Tomaž Mihelič, ima mnogo talentov in obrazov. Najprej smo ga spoznali kot pevko in članico skupine Sestre – Marlenno, ki je kasneje postala voditeljica zloglasnega televizijskega pogovornega šova, kjer je z gosti razgrinjala intimne teme in odstirala tabuje. Zdaj se je Tomaž, sicer delovni terapevt z diplomo s področja psihiatrije, poleg novinarstva, ki mu že nekaj časa reže kruh, lotil še plesa in vse kaže, da ga najnovejši konjiček še dolgo ne bo spustil s plesišča. Najprej čestitke za zmago na plesnem turnirju. Kako jo boš unovčil? Ples me je zanimal vse življenje. Plesna zveza Slovenije me nagovarja, da bi se poklicno ukvarjal s plesom, kar mi verjetno ne bo uspelo. S Špelo Kralj in Tino Pšak pripravljamo šov, s katerim bomo gostovali po vsej Sloveniji. V ples sem investiral veliko truda, prostega časa in krvavih žuljev, tvegal poškodbe in bil kar dvakrat na urgenci, saj sem se z njim začel ukvarjati šele pri 31 letih.

Kot novinar nas vsakodnevno oskrbuješ z novicami o slovenskih zvezdnikih. Kako bi opisal povprečnega slovenskega zvezdnika, če ta sploh obstaja? Najprej naj povem, da nisem novinar, ker nimam prave izobrazbe, samo podajam novice iz sveta estrade. Nikoli nisem razčlenjeval zvezdnikov. Gre za bolj ali manj medijsko prepoznavne osebe. Kar pa ne pomeni, da so tisti, ki so medijsko bolj prepoznavni, tudi bolj kakovostni. Smo v obdobju poplave medijev, novičk, "wannabejev". Ogromno jih želi priti v ospredje, na koncu pa se sprašujem, kaj sploh počnejo. Odgovor je: nič. Tisti, ki se ukvarjamo s šovbiznisom, vemo, koliko ur petja in treninga je potrebno za uspeh. Povprečen slovenski estradnik je nekdo, ki se trudi za preživetje, ki dela srčno in dobro, standardi pa potrjujejo kakovost.

Začel si kot estradnik. Kje se bolje počutiš – pred ali za kamero? Od spredaj ali od zadaj ... odprt sem za vse različne položaje. Spredaj je naporneje. Ljudje so zelo neusmiljeni in drezajo vate, ko je najmanj potrebno. Za kamero je udobneje.

Boste Sestre še kdaj delile ljubezen? Bomo, vsekakor. Povpraševanja je ogromno, vendar smo vsi zasedeni. Zagotovo bo še prišel kakšen glasbeni projekt z družino Pešut. S takim viharjem, kot smo ga naredili takrat, greš težko v pozabo.

Kaj pa se je dogajalo na Evroviziji, da se je potem tako obrnilo? Obrnilo se je, kot se je verjetno moralo. Podirali smo meje, ni nam bilo lahko. V "green-roomu" so nas vsi hvalili in božali – do prvih dvanajst točk, potem so ljudje zaslutili nerazumljivo grožnjo in začele so leteti puščice iz oči in grozljivi komentarji iz ust. Zdaj vem, da jih je sram, saj smo vseeno v prijetnih odnosih. Zavist in zloba jih je presenetila. Takrat se je videlo, kdo je človek.

Česa jih je bilo strah? Prevladala je zaplankanost. Bila je namreč samo vloga. Zmotilo jih je, da smo bili uspešni. Takrat se je začelo govoriti o seksu, tabujih. To je nekaj, kar ostane za vse večne čase in se opazi šele čez leta.

Si takrat dobil idejo za oddajo Sproščeno z Marlenno, da je čas za sproščen pogovor? Za sproščen pogovor o resnih stvareh! S Salome sva vodila nekaj oddaj na začetku, potem sem intenzivneje nadaljeval sam in raziskoval intimo, seks, obiskoval erotične sejme. Spoznaval sem svet erotične industrije, ki je kot vsaka druga. Kot modni oblikovalci, ki predstavljajo svoja oblačila. Tako oni predstavljajo seks.

S tem da si skoraj vsak želi biti modni oblikovalec. Pornozvezda pa najbrž ne. Zelo veliko ljudi si želi biti pornozvezdnik, ampak nimajo poguma, kar jih razumem, ker je Slovenija majhna. Preveč ljudi je še zaplankanih.

Ti bi bil pornozvezda? Ja, bi bil.

Si se že kaj pozanimal v zvezi s tem? Če bi imel kakih deset kilogramov mišic več in če bi bil atraktivnejši na pogled, bi se pa verjetno spustil v kaj takega. Ampak ne pri nas.

Kam pa je šla Marlenna? Si jo odpustil? Marlenna je šla po svoje, med plesalce. Dobila je odpoved, zanjo ni bilo več denarja, vse se začne in konča pri denarju.

Kaj si odkril o Slovencih? Praviš, da so zaplankani ... To morava razčistiti. Veliko Slovencev je zaplankanih, po drugi strani pa je to odprt, prijeten narod. Zelo sem pazljiv pri pavšalnih ocenah. Preveč Slovencev je zaplankanih in to me žalosti. Zakaj si sami otežujemo stvari, če za to poskrbita že politika in gospodarstvo?

Si tudi v zasebnem življenju zelo iskan sogovornik in zaupnik? To zveni egoistično, ampak sem človek, ki mu zaupa veliko ljudi. Med ustvarjalci imam veliko prijateljev, ki mi zaupajo, kljub temu da vedo, da pišem za medije. Vedo, da tega ne bom izkoriščal, ker sem bil velikokrat sam v njihovem položaju.

Te to bogati? Absolutno! Saj sem delovni terapevt z diplomo s področja psihiatrije. Estrada je pa velika psihiatrična delavnica.

Naj se vrnem k preoblačenju. Gre pri tem samo za performans ali za izživljanje ženske plati svoje osebnosti ali pa za odmik od ustaljenih moških vlog? Konglomerat vsega tega. V prvi vrsti je šlo za imidž, za kontroverzno in edinstveno podobo. Sicer so kot ženske že nastopali Franc Košir, Mito Trefalt, Ivo Godnič z Vesno Malalan.

Ampak vi ste bile ženske, ki bi jih lahko posnemale tudi ženske. Saj to. Zmotilo jih je, da smo šle v perfekcijo. Veliko žensk nas je tudi občudovalo in to nam je dalo vedeti, da delamo prav.

Kaj si zvedel novega o moških? Spoznal sem zelo veliko fetišev. Ogromno moških vzburjajo transvestiti, pa si tega ne upajo priznati. Zvedel sem, da moraš imeti zelo razčiščen odnos z "žensko" v sebi. Če svoji "ženski" dovoliš, da izživi svoj trenutek, in svojemu moškemu, da prevlada, potem si svoboden. Uživaš v seksu, življenju, delu in druženju. Moški svojo "žensko" tlačijo, nastanejo frustracije, in čakajo, da pade noč. S tem uničijo veliko življenj.

Z dejansko spremembo spola si se srečal, ko si pisal knjigo o Salome. Kakšna je bila pot od zgodbe do knjige? Nerad rečem, ampak kratka. Idejo sem dobil čez noč, ko je ležala na operacijski mizi. Takrat sem vedel, da je to edini pravi trenutek za knjigo. Salome je po vrnitvi pokazala "izdelek" in bil sem navdušen. Medicina dela čudeže. In vesel sem za to.

Je Salome zdaj srečna, je na konju? Zdaj je na konju! (Smeh) Zdaj je to, kar bi morala biti, če se narava ne bi poigrala. Grozno mi je, ko mene sprašujejo, če bi zamenjal svoj spol. Zakaj bi ga zamenjal? Bi ga ti? Ker sem se oblačil v žensko, rečejo, ampak to je bila samo vloga.

O čem bi še lahko pisal? Mikajo me družbeno-kritične teme. Zanima me prostitucija. Vendar nimam časa, zdaj me je povsem okupiral ples.