Slovo Magnumove fotografinje Martine Franck

Martine Franck se je leta 1938 rodila v Belgiji, odraščala pa v Veliki Britaniji in ZDA. Na univerzi Madrid in Ecole du Louvre v Parizu je študirala umetnostno zgodovino, a kot je leta 2010 priznala v intervjuju za The New York Times, njen študij ni minil brez težav. "Spoznala sem, da nisem prav posebej nadarjena za pisanje, a me je konstantno raziskovanje naučilo metodičnega dela." Po končanem študiju se je začela intenzivneje ukvarjati s fotografijo in nekaj časa delala kot asistentka fotografa Eliota Elisofona in Gjona Milija in že takrat spoznala, da fotografski način življenja povsem zadovoljuje njeno neskončno radovednost.

Kmalu je postala članica fotografske agencije Vu in bila leta 1972 soustanoviteljica agencije Viva. Leta 1964 je postala uradna fotografinja znamenitega gledališča Theatre du Soleil, leta 1985 pa začela plodno in dolgoletno sodelovanje z mednarodno organizacijo Mali bratje revnih, ki pomagala revnim in starejšim. Med drugim je dokumentirala tudi življenje otrok v Tibetu in galske skupnosti na irskem otoku Tory.

Od leta 2004 je aktivno sodelovala pri Magnumovih skupnih projektih in izdala več knjig, med drugim tudi knjigo Martine Franck: One Day to the Next (Aperture, 2005), Martine Franck (Actes Sud, 2007) in Women/Femmes (Steidl, 2010).

Bila je soustanoviteljica in predsednica fundacije Henri Cartier-Bresson, ki skrbi za dediščino očeta sodobnega fotoreporterstva. Franckova in Cartier-Bresson sta se spoznala leta 1966 v Parizu, kjer je Frenckova v objektiv lovila podobe pariškega tedna mode. Kot je priznala v enem od intervjujev, je bil Cartier -Bresson tisti, ki jo je naučil pomembne lekcije o selekcioniranju. "Nikoli ne razkazuj fotografij, za katere ne želiš, da bi bile objavljene."