Slovensko mladinsko gledališče gre v svojo smer

Naslov za novo sezono Slovenskega mladinskega gledališča (SMG) V svoji smeri navdih črpa v osrednji protagonistki nastajajoče drame Andreja E. Skubica z delovnim naslovom Pavla nad prepadom, ki jo bo na oder postavil režiser Matjaž Pograjc. Pavla Jesih je bila inovativna osebnost prejšnjega stoletja, ki nove smeri kot alpinistka ni iskala le v gorah, temveč tudi v življenju in kulturi, predvsem na področju kinematografije s tem, ko si je zamislila vzpostavitev mreže art kina v nekaj večjih slovenskih mestih.

Posamezniki in dejanja, ki pričajo o nesprijaznjenosti z obstoječim stanjem in ki si drznejo oblikovati možnosti za nove dimenzije in ustvarjanje pravičnejše ter bolj humane družbe, pa so tisti, ki bodo podčrtali prihajajoči gledališko sezono SMG.

Nekaj tovrstnih premislekov in refleksij je že zbranih v prvi številki revije SMG, ki je zasnovana deloma kot programska gledališka knjižica, deloma pa kot prostor razmišljanja o navedenem. Uredniški odbor Mo(nu)mentov sestavljajo Uršula Cetinski, Mateja Dremelj, Tina Malič in Tomaž Toporišič, k sodelovanju pa vabijo mlade in uveljavljene avtorje. Novonastala revija želi zapolniti vrzel v našem medijskem prostoru, kjer je kljub množenju medijev v zadnjih letih mogoče opaziti izrazito pomanjkanje prostora, namenjenega bolj poglobljenim tematiziranjem umetnostnih in družbenih sočasij in kontekstov, je ob izidu nove številke povedala direktorica in umetniški vodja SMG Uršula Cetinski.

Leto sklenili z intimnim V duhu letošnje teme SMG-ja, intimnosti, bodo odzvenele še junijske uprizoritve, ki se bodo posvečale ljubezenskim razmerjem med žensko in moškim ali bratovskemu odnosu. Med avtorskimi projekti hišnih gledalcev se bodo tako zvrstili projekt Damjane Černe, ki bo črpal iz Joyceovih pisem Nori. Igralca Robert Prebil in Ivan Peternelj bosta tematizirala pisma slikarja Van Gogha bratu Theu, Ivan Rupnik pa se bo posvetil Grumovim pismom Joži.

Tema intimnega se bo nadaljevala še v jesen, ko bodo v režiji Ivana Petrnelja predstavili uprizoritev Apollinairovega dela Enajst tisoč batin. V mednarodni kooprodukciji ustvarjalcev iz Belfasta, Sarajeva in Ljubljane pa bo bošnjaški režiser Haris Pašović na oder postavil besedilo britanskega filozofa in matematika Bertranda Russella z naslovom Osvajanje sreče iz leta 1930. Režiser se bo v uprizoritvi osredotočil na zgodovinska dogajanja v času Russllovega življenja, ta je živel med letoma 1872 in 1970. Izhajajoč iz Russllove misli, da je sreča to, da se sprijaznimo s tem, da je življenje grozno, pa bo Pašović znotraj najhujših trenutkov življenja iskal človečnost, ki se razvije v teh kontekstih.

Brezpogojna predanost novi smeri Svojo smer bodo v SMG zakoličili s premiero Genetovih Služkinj, igrale bodo Olga Kacjan, Janja Majzelj in Daša Doberšek. Predstavo o hierarhijah družbe in sveta bo režiral Vinko Möderndorfer.

Zakulisje prvakov je avtobiografska gledališka pripoved igralca Daria Varge pri kateri sodeluje z režiserko in koreografinjo Natalijo Manojlović, ki o projektu pravi, da bo vzpostavljal razmerje med makrokontekstom družbe, v katerem igralec ustvarja, in mikrosvetom umetnosti na eni strani ter velikim planom igralčevega življenja nasproti njegovemu profesionalnemu svetu na drugi strani.

Režiser Jure Novak se bo v predstavi Mǝgle ukvarjal z intimno-političnim, to, kar ga znotraj polja gledališča zanima že nekaj časa. V tem odrskem delu Novaka navdihujeta on sam kot tudi Aristofan in Assange. Delo, za katero pravi, da bo tematiziralo posameznikova prepričanja, ki so lahko tako trdna in trmasta in zato totalitarna ali pa tako prožna in mehka, da so neodločna in neučinkovita, je na novinarski konferenci vpeljal z besedami: "Vem, kako rešiti svetovno finančno krizo in ustvariti pravičnejši in enakopravnejši svet. Vse, kar potrebujem, je brezpogojna in dosmrtna oblast." Tako je paradoks demokratičnega v absolutnem ubesedil režiser ter se pri tem skliceval na preobrazbo pojmovanja tirana, ki je v starogrškem kontekstu predstavljal popularnega voditelja in ne še krutega in samovoljnega vodjo. Pri tem je še povzel Russllovo izjavo, da so samo norci in fanatiki prepričani vase, modreci pa so polni dvomov in negotovosti.

Z vprašanjem dajanja, ki je večje od življenja, transplantacijo, se bo v svoji najnovejši predstavi z naslovom Srce na dlani ukvarjal režiser Mare Bulc. Delo, ki bo nastalo na podlagi osebnih izkušenj z dajanjem in prejemanjem organov, pretresljivimi in nežnimi zgodbami izraza solidarnosti, bo nastajalo v kolektivnem duhu, skupaj z ustvarjalci predstave. Na podlagi načina snovanja uprizoritve, ki mu je, kot pravi Bulc sam, že nekaj časa blizu.

Zadnja predstava v sezoni bo pripadla ameriškemu, v Parizu živečemu režiserju in koreografu Marku Tompkinsu, ki se bo podal k razkrivanju ogrodij gledališča in preizpraševnju različnih žanrov.