Slovenska predstavitev v Frankfurtu prvič na mednarodnih forumih

Kot je za STA povedala programska voditeljica slovenske predstavitve Urška P. Černe, prvič letos Slovenci ne nastopajo na lastni stojnici, marveč v mednarodnih forumih. Vodja organizacije Irena Brglez in selektorica Urška P. Černe sta povedali, da so "šli prvič stran od slovenske stojnice in tudi iz sejma v mestno središče; kolikor bo recept učinkovit, se bo videlo tudi čez mesece in leta".

Boris Pahor dvomi v smiselnost tovrstnih prireditev

"Po sredini prireditvi je kolega Brane Čop o vtisih povprašal Borisa Pahorja. Izrazil je dvom o smiselnosti tovrstnih predstavitev; zgledno število okrog petdesetih obiskovalcev naj bi bilo vendarle premalo. Poskušali smo ugovarjati. 'Nimate argumenta', se je nasmehnil petindevetdesetletni pisatelj. Potem pa smo gospoda spomnili na gostovanje pred dvema letoma, kjer smo za moderatorja povabili berlinskega literarnega vplivneža, ki je tako spoznal Pahorja in mu na slovenski stojnici pred peščico poslušalcev javno obljubil literarni nastop v Berlinu - ter ga naslednje leto tudi zelo uspešno izpeljal.

Nakar se je pisatelj le strinjal, da učinkov takšnih gostovanj ne kaže meriti samo po številu gledalcev. "Je pa mogoče, da bi lahko storili še več, zato smo se na potek predstavitve sinoči ažurno odzvali ter bomo ob pomoči slovenskih založnikov navezali ciljne stike z agentskim središčem," je dogajanje povzela Černetova.

Prireditev z Borisom Pahorjem je sicer govorila o različnih recepcijah pisateljevih prevodov, ki jih druži družbenopolitična odkriteljska vrednost, selektorica pa je po prireditvi izrazila skrb, da je bilo ob ugledni gostji Ursuli März še najmanj govora o recepciji v Nemčiji, kjer Pahor širšim množicam ni domač kot v Italiji, opaziti je bilo tudi, da je bila ena ura pogovora kar premalo.

Dobro je uspela, tako Černetova, tudi prireditev Kje so Kočevarji?, v koprodukciji z nemško ustanovo Deutsches Kulturforum östliches Europa, za katero je zgodovinar Mitja Ferenc pripravil zelo nazorno slikovno projekcijo izgubljene kočevarske dediščine. Prihodnje leto bo v Potsdamu izšla monografija o Kočevarjih, pravkar je v isti zbirki izšla monografija Mythos Czernowitz.

Nekomercialna tema in neugoden termin

Voditeljica Amalija Maček je "izurjeno krmarila delikaten pogovor z nemškimi in slovenskimi gosti", navzoča zgodovinarja Joachim Hösler in omenjeni Ferenc ter publicist z družinsko zgodbo iz Kočevja, Martin Pollack, pa so bili živahni sogovorniki v Forumu Dialog v dvorani 6.1, kjer pa se je zbralo le nekaj poslušalcev. Verjeten razlog je bil ob nekomercialni temi tudi neugoden termin, saj je Slovenija za termine kandidirala prvič.

Najbolj množičen obisk četrtkove zakuske Najmnožičnejši obisk slovenskih prireditev do tretjega dneva sejma je bil na četrtkovi zakuski z mednarodno kulturnopolitičnim pridihom - prvič po zadnjih letih je bilo na sprejemu okrog sto petdeset obiskovalcev.

Med obiskovalci so bili londonski založnik Random House in direktorica švicarskega sklada Pro Helvetia, zastopniki zasebne mecenke Monike Schoeller, dedinje koncerna Holtzbrinck, direktorica Sklada S. Fischer, Antje Contius, siva eminenca vzhodnonemškega založništva, Dietrich Simon, nemški literarni promotorji in uredniki literarnih revij, tuji novinarji in vodje nacionalnih in univerzitetnih knjižnic.

Na sprejemu so se po skupnem povabilu Slovenske stojnice in evropskega projekta TRADUKI v sodelovanju z zunanjimi ministrstvi Nemčije in Avstrije zbrali gostje iz Švice, Avstrije, Bolgarije, Romunije, Grčije, Albanije in nekdanjih jugoslovanjskih republik ter nepogrešljiva ambasadorka slovenske kulture v Srednji Evropi, Ilma Rakusa.

Obiskovalce zanimajo predvsem zgodovinske knjige Vodja pisarne Društva slovenskih pisateljev in vodja ekipe stojnice, Cvetka Bevc, je za STA povedala, da se obiskovalci zanimajo predvsem za zgodovinske knjige, kar se tiče literarnega področja pa za romane s sodobno tematiko, avtorje detektivk in kriminalk, po poeziji, ki je med subvencijami ministrstva najbolj zastopana, pa sploh ne vprašujejo.

Bevčeva kot naslednje pogosto vprašanje navaja stike založb, ki izdajajo otroško in mladinsko literaturo, pri čemer ji "zelo prav pride novi katalog", ki mu managerji sicer očitajo, da je predebel, obiskovalce pa zanimajo tudi slovenski distributerji oziroma knjigotržci. V četrtek in danes je na stojnici živahen promet, Bevčeva pa je posredovala že deset podatkov slovenskih avtorjev ali založb.

Frankfurtski knjižni sejem se bo sklenil v nedeljo, v soboto zvečer pa bo potekala največja prireditev, diskusijski in literarni večer o študentski revolti leta '68 v Sloveniji in Nemčiji; večer je namenjen promociji proze Milana Dekleva, za to priložnost je bil izdan tudi zvezek z odlomki prevodov njegovih del v nemščini.