Skupnost občin Slovenije za ustavno presojo zakona o dediščini

Ker država ni zagotovila potrebnih sredstev za izvajanje zakona, je ogrozila obstoj bistvenega dela javne muzejsko-galerijske mreže, so prepričani v skupnosti. Gmotni položaj 30-ih javnih zavodov odvisen od izvajanja zakonskih določb Združenje slovenskih občin je Ustavnemu sodišču RS predlagalo, naj do končne odločitve zadrži izvršitev vseh zakonskih določb, ki naj bi se začele izvajati 1. januarja 2009. V nasprotnem primeru bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za gmotni položaj tridesetih javnih zavodov, ki izvajajo javno službo na področju varovanja kulturne dediščine.

Zahtevek so podprle mestne občine Ljubljana, Maribor, Ptuj, Novo mesto, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Celje, Nova Gorica, Kranj, Koper in Velenje ter občine Brežice, Metlika, Kostanjevica na Krki, Škofja Loka, Kamnik, Idrija, Kočevje, Radovljica, Trbovlje, Piran in Ajdovščina. Na območju teh občin deluje 23 muzejev in sedem galerij, katerih financiranje naj bi bilo od 1. januarja povsem odvisno od izvajanja zakonskih določb, ki so predmet ustavne presoje.

Zakon ne omogoča razumnega roka za vzpostavitev novega sistema financiranja Razlogi za vložitev zahteve za presojo ustavnosti omenjenega zakona so naslednje: izpodbijane zakonske določbe neposredno posegajo v ustavni položaj in ogrožajo pravice samoupravnih lokalnih skupnosti v zvezi z uresničevanjem javnega interesa na področju kulture; izključenost občin iz vsebinske priprave zakona je pripeljala do sprejetja zakonskih rešitev, ki so povsem nesprejemljive z vidika uresničevanja občinskih proračunov; sprejete zakonske rešitve ne omogočajo občinam-ustanoviteljicam muzejev in galerij razumnega roka za vzpostavitev novega sistema financiranja.

Občine-ustanoviteljice so, nadalje, postavljene pred nepredvidljive proračunske obveznosti in negotovost v zvezi z njimi; standardi in zahteve v osnutku pravilnika, ki ga je ministrstvo za kulturo objavilo na spletu 15. septembra, so ohlapni in nedorečeni ter omogočajo arbitrarno odločanje pristojnih inšpekcijskih in drugih služb ter resornega ministrstva.

Kolizija med zakonom o varstvu kulturne dediščine in zakonom o financiranju občin Skupnost v današnji izjavi za javnost omenja še dva razloga: medtem ko zakon o financiranju občin pogojuje prenehanje državnega financiranja javne službe občinskih zavodov v kulturi z začetkom delovanja pokrajin, zakon o kulturni dediščini nasprotno zavezuje občine, da s 1. januarjem 2009 delno ali v celoti prevzamejo financiranje muzejev in galerij, ne glede na to, da pokrajine niso vzpostavljene. Tudi "pokrajinske muzeje" (v Mariboru, na Ptuju in drugod) so ustanovile občine; z zakonom o varstvu kulturne dediščine je torej zakonodajalec isto materijo uredil drugače kot z zakonom o financiranju občin, ki je začel veljati 1. januarja 2007.

In nazadnje - vprašanja državnega financiranja občinskih javnih zavodov na področju kulture po mnenju občin ni mogoče sistemsko reševati na ravni področne zakonodaje, temveč izključno v okviru zakonodaje, ki ureja financiranje občin.

Zgrešen poskus zakonskega urejanja sistemskega vprašanja sofinanciranja Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki je stopil v veljavo 1. marca 2008, določa nove zahteve in standarde, ki jih morajo izpolnjevati občinski muzeji in galerije, če želijo biti še naprej sofinancirani iz državnega proračuna. Dejstvo, da je vseh enajst mestnih občin pristopilo k skupni pobudi, zgovorno priča o povsem zgrešenem poskusu zakonskega urejanja sistemskega vprašanja sofinanciranja muzejev in galerij v škodo javnega interesa za kulturo na lokalni ravni in na račun občinskih proračunov, ne da bi bila pri tem zagotovljena sredstva, potrebna za izvajanje predmetnih zakonskih določb, je zapisano v izjavi občin.

"Občine so bile izločene iz vsebinske priprave zakona" Občine v izjavi osvežujejo proces sprejemanja zakona o kulturni dediščini. Vlada je med 1. junijem 2007 in 19. julijem 2007 obravnavala kar deset različic zakonskega predloga. Besedilo, 19. julija lani posredovano državnemu zboru, pa je bilo bistveno spremenjeno v primerjavi s prvotnim osnutkom. Občine so bile, zatrjujejo, iz vsebinske priprave tega zakona izločene.

V DZ 1. februarja letos sprejeti zakon o varstvu kulturne dediščine je v direktnem nasprotju s pravnim položajem in ustavno pravico lokalnih skupnosti, da skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine (73. člen Ustave RS), trdijo občine. Zakon s 1. januarjem 2009 vzpostavlja nov sistem sofinanciranja tistih občinskih muzejev in galerij, ki jih trenutno pretežno sofinancira država.

Država bo po novem sofinancirala državno javno službo v občinskih muzejih in galerijah največ v višini 80 odstotkov vseh stroškov delovanja muzeja, kar je v resnici še manjši odstotek, saj muzeji in galerije že zdaj izvajajo praviloma bistveno večji obseg dejavnosti, kot so naštete v sedmih zakonskih točkah o osnovnih muzejskih dejavnostih.

Zakonski rok, 1. januar 2009, je povsem neuresničljiv Zakonski rok, 1. januar 2009, ko naj bi občine prevzele delno financiranje muzejev in galerij, je povsem neuresničljiv, zlasti še zato, ker minister za kulturo več kot šest mesecev po uveljavitvi zakona ni sprejel ustreznega pravilnika.