Kranjska investicijska Družba je začela rušiti ljubljanski Kolizej. Rušenje naj bi po besedah vodje marketinga in odnosov z javnostmi na Kranjski investicijski družbi Saše Mrak trajalo tri tedne.
Kot je še povedala Mrakova, so zjutraj stavbo še zadnjič pregledali s psi, če bi se v njej še kdo zadrževal.
Promet naj ne bi bil moten
Rušenju bo sledilo sortiranje in odvažanje odpadnega materiala, ki bo trajalo dva do tri mesece. Pri tem bo Gosposvetska cesta ostala odprta, tako da promet ne bo moten. Urejene so tudi vse prometne označbe, za pešce in kolesarje pa je postavljen varnostni oder, je pojasnila Mrakova, in dodala, da samo rušenje, razen hrupa, ki ga bodo povzročali stroji, tako ne bo moteče za promet in okolico Kolizeja.
Zdaj je na potezi ljubljanski mestni svet
V nadaljevanju jih čaka še postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo novega Kolizeja, vendar bodo morali, kot je še povedala, počakati, da ljubljanski mestni svet sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Kolizeja. Mestna občina je šele sredi marca letos sprejela sklep o začetku priprav občinskega prostorskega načrta, omenjeni akt pa predvideva, da bo predlog podrobnega prostorskega načrta predvidoma pripravljen šele marca prihodnje leto.
Novi Kolizej bodo gradili po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju.
Ministrica Širca je dovoljenje podala že leta 2009
Prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca je kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika Kolizej podpisala leta 2009. Za ohranitev spomeniško zaščitene stavbe si je že več let prizadeval del arhitekturne in umetnostnozgodovinske stroke. Oblikovala se je tudi civilna iniciativa za ohranitev Kolizeja, njena prizadevanja pa sta podprli mednarodna komisija in slovenska sekcija ICOMOS.
V slovenski sekciji ICOMOS so med drugim izpostavili, da je Kolizej na Slovenskem edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem. Stavba je po njihovem prepričanju nenadomestljiva priča naše kulturne preteklosti in narodnih razmer po marčni revoluciji. Poleg tega je v njej živela vrsta vidnih osebnosti.
"Z rušitvijo bo izgubljen velik spomenik"
Mednarodna komisija za vrednotenje Kolizeja pa je menila, da bo z rušitvijo Kolizeja izgubljen izjemen spomenik, pomemben za ves srednjeevropski prostor in da Kolizej vsekakor zasluži trajno razglasitev na državnem nivoju. Po prepričanju komisije je ljubljanski Kolizej posebej pomemben s tipološkega in tudi avtorskega vidika, saj je bil do danes edini še ohranjeni primer monumentalne večnamenske zgradbe za različne dejavnosti iz sredine 19. stoletja na območju nekdanje Avstro-Ogrske. Kot stavbni tip je neke vrste predhodnik poznejših delavskih domov in narodnih domov.
Protest Zveze ekoloških gibanj Slovenije
Zveza ekoloških gibanj Slovenije ob začetku rušenja Ljubljančanke in Ljubljančane poziva, da izrazijo svoje nestrinjanje z "uničevanjem in siromašenjem enega najlepših evropskih mest, Ljubljane, ki ga spodbuja in zagovarja župan Zoran Janković". Kot so zapisali v protestnem pismu, Janković Ljubljane "ni dobil v upravljanje od prejšnjih generacij, ki so vlagale vanjo svoj trud in umetniški dar, ampak od prihodnjih generacij, ki bodo spraševale: 'Kdo nas je tako osiromašil?'"
Kolizej bo po njihovem prepričanju ostal "simbol nekulturnega barbarstva njegovih rušiteljev, uničevanja narodnega bogastva in referenca narodne identitete, pa tudi odpovedi pravne države in delovanja kulturne inšpekcije".
Edini še ohranjen od štirih kolizejev
Kot so še zapisali v pismu, ki ga je podpisal predsednik zveze Karel Lipič, je bil Kolizej v Ljubljani edini še ohranjen od štirih kolizejev, ki so bili zgrajeni v Avstro-Ogrski monarhiji konec prve polovice 19. stoletja - še dva na Dunaju in eden v Gradcu-, zato je bila njegova vrednost še toliko večja.
"Veliko sprenevedanje"
Pogodbo z Jožetom Anderličem, ki je kupil kulturni spomenik, označujejo kot "veliko sprenevedanje", 31. člen zakona o varstvu kulturne dediščine, ki je omogočil njegovo rušenje, pa kot "tajkunskega". Sami menijo, da bi morala prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca sprožiti postopek za ukinitev omenjenega člena ter do ukinitve zagotoviti, da ne pride do njegovega izvajanja.
Kot so še zapisali, so vrsto let neuspešno opozarjali pristojne državne institucije, inšpektorat za kulturo in medije ter mestno občino Ljubljana na številne nepravilnosti zanemarjanja državnega kulturnega spomenika palače Kolizej v Ljubljani. Tisti, ki so bili dolžni ukrepati proti tem kršitvam zakona in proti uničevanju kulturnega spomenika, pa so se "skrivali za nepristojnostjo in nepopolnostjo zakona," piše v protestnem pismu.
2
