Prešernov spomenik

Prešernov spomenik je zagotovo eden najbolj znanih spomenikov v Sloveniji. Na nekdanjem Marijinem trgu so našemu najpomembnejšemu pesniku Francetu Prešernu odkrili spomenik 10. septembra leta 1905. Kiparska naloga je bila zaupana Ivanu Zajcu, ki ga v naši umetnostni zgodovini postavljamo ob bok drugim kiparjem na prehodu v moderni čas – Alojzu Ganglu, Josipu Urbaniji, Svetislavu Peruzziju in Franu Bernekerju.

Spomeniško plastiko takratnega časa zaznamuje poudarjena vloga osebnosti v slovenskem kulturnem prostoru; narod je svojo potrditev identitete želel pokazati tudi v postavljanju spomenikov osebnostim, ki so tako ali drugače zaznamovale naš prostor.

Ideja in želja za postavitev spomenika našemu velikemu pesniku sta bili pri Slovencih prisotni že od sredine 19. stoletja, njuno realizacijo pa je dodatno spodbudilo odkritje Ganglovega spomenika Valentinu Vodniku. Na prehodu v novo stoletje je na javnem natečaju s svojo idejno skico zmagal mlad kipar Ivan Zajec. Kipar je Prešernov spomenik modeliral na Dunaju v nekdanjem ateljeju Hansa Makarta.

Svoj pečat je na spomeniku pustil tudi naš pomemben arhitekt Maks Fabijani, ki je Zajčevo kiparsko delo vključil v monumentalen podstavek iz pohorskega granita in skale, ob katero je postavil celo postavni Prešernov portret in na vrhu njega muzo z oljčno vejico. Kipar se je najbolje odrezal pri zasnovi reliefov, ki sta klasicistično urejena v realistično zamejenem kadru, v katerem je mogoče slediti tudi impresionistični modelaciji, vsebinsko pa romantično poudarjata Prešernovo celotno delo. Reliefa s podobami gradi Ribič, ki ga vabijo v pogubo morske deklice, in v drugem primeru slovo Črtomirja in Bogomile.

Ivan Zajec je svoje delo ustvaril v času, ko so se v umetnosti porajala nova pojmovanja z novimi slogi. Impresionizem in secesija sta se ta čas že postavljala proti polustaljeni umetnosti 19. stoletja. Zajec je svojo kiparsko zasnovo gradil med realizmom in secesijo, ki je še najbolj očitna v napisu v skalnatem delu spomenika.

Prešernov spomenik, ki je ob odkritju naletel na številne kritike prav zaradi razgaljene muze nad pesnikom, je kmalu postal nepogrešljiv člen podobe mesta, prispeval pa je tudi k priljubljenosti samega pesnika. Tedanji škof je županu Ivanu Hribarju poslal celo protestno pismo, naj se spomenik umakne izpred Marijine cerkve. Kljub vsemu je spomenik takoj po postavitvi postal magnet za srečevanje in druženje. Postal je simbolno zbirališče protestnikov in drugih skupin, ki še naprej ob Prešernovem spomeniku pozdravljajo glasbenike, športnike in politike.