Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
3. 8. 2012,
13.40

Osveženo pred

9 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 3. 8. 2012, 13.40

9 let, 2 meseca

Prava stvar, stvar izbire

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Kulten produkt Zahoda je danes del svetovne potrošnje. Potrošnji produkt se v barvi totalitarnega Vzhoda predstavlja tudi v zbirki Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (MSUM).

Umetnost je vedno v vlogi izbire gledalca. Pogled sam se odloča, kaj bo izbral, da bo v gledanem tudi spregledal in videl. Na gledalčev pregled pa vedno najprej vpliva sam umetnik, ki pred nami nastopa z jasno ali čitljivo izjavo. V Muzeju sodobne umetnosti v zbirki Arteast 2000+ hranijo delo Aleksandra Kosolapova, ki v na videz preprostem delu združuje Zahod z Vzhodom.

Razglednica za ves svet

Rdeča barva nas vsakokrat napade, pretrese in ima močno psihološko konotacijo, ki ne učinkuje zgolj v likovnem smislu, ampak tudi v sociološkem. Rdeča je še danes barva revolucije in barva, ki jo še danes povezujemo s komunističnim režimom. Aleksander Kosolapov je leta 1980 ustvaril jasen kolaž dveh ideologij. Na isti slikovni formi se gledata Lenin in Coca-Cola. Umetnika so navdihnili mediji. Podoba je bila kot razglednica izdana oziroma natisnjena leta 1982 v Parizu. Še istega leta je umetnik ustvaril lastno izdajo razglednic z naslovom Lenini Coca-Cola v New Yorku, ki je potovala tudi v Belo hišo.

Projekt predstavljen tudi na Time Squaru

Umetnik se je hitro znašel v težavah, ko ga je podjetje za gazirane pijače opomnilo na tožbo zaradi nepooblaščene uporabe njihovega logotipa. Avtor dela se je odločil postaviti proti njim. V zagovoru je trdil, da je logotip Coca-Cole ustaljen ulični znak, ki spada v kategorijo javnega in je vsem umetnikom na voljo, da ga uporabijo v svoji ustvarjalni praksi. Coca-Cola, ki se je bala, da bodo potrošniki mislili, da podjetje propagira komunizem, je sodelovanje z njim še naprej zavračala. Delo Kosolapova, ki ga razstavljajo v MSUM, je njegovo najpogosteje omenjeno delo v kontekstu sodobne ruske umetnosti po letu 1982. Prav takšno ideološko soočenje je režiser Wolfgang Becker upodobil v filmu Zbogom, Lenin!. V zgodbi sledimo pogledu matere, ki se prebudi v nov berlinski svet. Postavljena je pred nova načela družbe, nove ideologije in nova pravila prek menjave simbolov. Spomenik Lenina zamenja Coca-Cola.

Vzhod proti Zahodu

Aleksander Kosolapov nam v svojem delu Lenin Coca-Cola na izbiro ponuja dve različni ideologiji. Naša misel izbere pravo in čeprav se odločimo le za eno, ne moremo zanikati druge. Izjava oziroma predlog umetnika nas zasleduje kljub pravi izbiri. Na eni strani, če delo beremo z leve, je Lenin sponzor Coca-Cole, če ga beremo z desne, pa je na drugi strani Coca-Cola sponzor Lenina. Drug drugega podpirata in hkrati negirata. Dvojna igra, ki je fluidna in neločljiva, je del nas, ki se moramo odločiti in produkt kupiti v celoti. V vlogi izbire nas delo opozarja na dejstvo, kako se lahko različne ideologije spreminjajo in kako hitro so lahko nadomestljive z drugimi in novimi. Svojevrsten ikonoklazem pa v posameznikovi zavesti ne more biti zamenljiv čez noč. Socialistična tradicija realizma se v Kosolapovem delu združuje s popartom, obe popularni slogovni identiteti pa nadvladuje predznak sodobnega potrošnega produkta in subjekta.

Ne spreglejte