Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
10. 9. 2012,
8.38

Osveženo pred

9 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Ponedeljek, 10. 9. 2012, 8.38

9 let, 1 mesec

Odprli so vrata Beuysovega ateljeja v Kleveju

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
V mestu Kleve v Spodnjem Porenju so restavrirali in za javnost odprli prvi atelje nemškega kiparja in akcijskega umetnika Josepha Beuysa.

Prostori v nekdanjem zdraviliškem domu razkrivajo številna presenečenja iz življenja umetnika, ki je živel med letoma 1921 in 1986, piše nemška tiskovna agencija dpa. Nekdanji umetnikov atelje so po obsežni prenovi odprli v nedeljo.

Prostore v nekdanjem Zdravilišču Friedrich-Wilhelim je imel umetnik v najemu med letoma 1957 in 1964. V Beuysovem ustvarjanju je v tem času prišlo do pomembnega preobrata, takrat je izoblikoval temelj za svoje poznejše umetniško ustvarjanje.

Umetnikova družina je ob ureditvi ateljeja vanj vključila številna Beuysova dela, pa tudi barve in osebne predmete. Med njimi so tudi zgodnejše umetnine, ki jih je javnost do zdaj lahko videla zelo redko. Kot poroča dpa, je v ateljeju na ogled tudi kiparski avtoportret iz mavca, ki je nastal leta 1947.

Joseph Beuys se je rodil v Krefeldu v Nemčiji. Med 2. svetovno vojno je kot letalec strmoglavil v Rusiji. Pred podhladitvijo so ga rešili tako, da so njegovo telo obdali z lojem in klobučevino. Ta dramatična izkušnja je razlog, da sta imela omenjena materiala v njegovem umetniškem delu bistveno vlogo.

Študiral je v Düsseldorfu, kjer je bil tudi profesor kiparstva. Razvil je tezo o razširjeni plastiki in umetnosti, po kateri je treba z akcijami preseči racionalistično razdeljenost umetnosti, znanosti in kulture. Njegova avantgardna in provokativna dela prvega obdobja so se pozneje umaknila ritualiziranim dogodkom v prid sožitju človeka in narave. Prenova in ureditev umetnikovega ateljeja je po besedah dolgoletnega vodje muzeja Guida de Werda stala okrog 4,3 milijona evrov. Pred tem je prostore uporabljal mestni arhiv.

Ne spreglejte