Nove Alegorije Zvonke Simčič v Kapelici

Če je njen prejšnji performans tematiziral umetno oploditev samske ženske, se v tokratnem umetnica osredotoča na poporodno obdobje. Kako preživeti kot enostarševska družina in umetnica v objemu aparata države? Uprizoritev življenjske vloge V performansu vlogo matere samohranilke Zvonka Simčič postavi v nove povezave, ki se zgodijo v zgoščanju informacij med delčkom izseka iz njenega življenja, tehnologijo in aktivnim performativnim prostorom. Simčičeva se je odločila za umetno oploditev kot samska ženska v državi, ki to prepoveduje in tako kot mati samohranilka razdira vzorce, ki se trdovratno oklepajo družbe in družine v njej, kar iz dneva v dan tudi sama izkusi. Njena vloga se v performansu čuti, vendar je postavljena v povsem nov prostor. K sodelovanju je povabila še druge umetnike, ki bodo skupaj pripravili dogodek, vanj pa se bodo kasneje lahko vključili tudi gostje.

Gibanje po temnem prostoru

Interaktivni avdio-video performans se, kot je zapisala ustvarjalka, ukvarja s prenašanjem nevidnega sveta v vidni in neslišnega v slišni svet. Posebno vlogo v performansu ima Mitja Osolnik, ki je slep. Po prostoru se premika s pomočjo kamere, ki je programirana tako, da ga vodi skozi prostor, ter hkrati tvori fragmente zvoka in slike v orkestru.

Simčičeva se je spraševala, kako Mitji predstaviti vizualni del, katerega delni nosilec je tudi sam. Osolnik v performansu predstavlja energijsko polje, kjer se nezavedne stvari dvigujejo v zavedno.

Pri performansu, ki je nastal v produkciji Zavoda CCC, sodelujejo še Borut Savski, Valentina Praprotnik in Darja Zaviršek. Prva ponovitev Novih alegorij bo 5. novembra v mariborski Kibli, druga 5. decembra v MKC Medvode.