Mladi kitajski filmski ustvarjalec ki dela in živi v ZDA

Pogosto so starši tisti, ki svoje otroke nagovarjajo k odhodu, saj si zanje želijo, da bi bili uspešni. Študij v ZDA še vedno predstavlja pojem za uspeh.

Liang Cai je tako kot mnogi drugi Kitajci v ZDA odšel zaradi študija, vendar se v nasprotju z večino drugih ni vrnil na Kitajsko, temveč ostal v Washingtonu, kjer dela pri različnih projektih, povezanih s filmom. Za mlade, še neznane filmske ustvarjalce, ZDA predstavljajo boljše možnosti za delo, ne samo zaradi finančne plati, temveč tudi zaradi tega, ker se jim v ZDA ni treba ukvarjati s cenzuro, ki so je deležni na Kitajskem.

Kitajskemu filmu še zdaleč ne gre slabo. V kinodvoranah se pravkar vrti novi film kitajskega režiserja Wuershana z naslovom Pobarvana koža: Vrnitev. Film je s 700 milijoni kitajskih juanov (90 milijonov evrov) postal kitajski film z največjim dohodkom od prodanih vstopnic. Poleg tega je večina filmov, ki so predvajani v kinematografih, kitajskega porekla. Avgusta je bilo od vseh tridesetih izdanih filmov le šest tujih. Trije iz ZDA, dva iz Francije in eden s Tajske. Vsak mesec lahko tuji filmi zasedejo le določen odstotek vseh filmov, ki bodo premierno prikazani v kinodvoranah. Film Neverjetni Spider-man je tako edini od treh hollywoodskih filmov, ki je prikazan istočasno kot v kinodvoranah po ZDA, ostala dva sta bila izdana že v prvi polovici lanskega leta. Na ta način je veliko filmov ameriške produkcije na Kitajskem prikazanih veliko pozneje kot v ZDA. Težko pričakovana "blockbusterja", nadaljevanje Batmana, Vzpon viteza teme, in Somrak saga: Jutranja zarja, v kinodvorane ne bosta prišla ta mesec, temveč po 30. avgustu, ko bo konec poletnih šolskih počitnic.

Voditelji filmskih organizacij na Kitajskem opozarjajo, da lahko imajo zahteve glede omejevanja tujih izdanih filmov tudi negativne posledice. Z omejitvijo tujih filmov želijo občinstvo preusmeriti k večjemu obisku domačih filmov in povečati dohodek od prodanih vstopnic kitajske filmske produkcije. V prvi polovici letošnjega leta je sto predvajanih kitajskih filmov ustvarilo le tri milijarde juanov dobička (383 milijonov evrov), medtem ko je 38 tujih filmov, torej malo več kot tretjina, ustvarilo pet milijard juanov dobička (640 milijonov evrov). Tuji filmi so pri gledalcih vsekakor zaželeni in predstavljajo velik del vseh prodanih vstopnic.

Večina, če ne skoraj vsi kitajski filmi, ki so prikazani v kinodvoranah, so visokoproračunski filmi, saj se investicije v film vrtijo samo okoli že priznanih režiserjev. Tako za neznane neodvisne filmske ustvarjalce ostane malo finančnih sredstev za realizacijo filmov. V tem primeru je lažje delati v ZDA, saj tam možnosti za mlade neodvisne filmske ustvarjalce, kot je Liang Cai, ne primanjkuje.