Mineštra mladostniške svežine, energije in odnosa do glasbe

V domačem glasbenem podtalju je letos zasijala majhna, a svetla nova zvezda – Arhibald Arhibaldovich. Prižgali so jo štirje mladeniči, ki so slovensko glasbeno sceno obogatili s svojo simpatično različico indie rocka. Zasedba je sicer nastala pred dvema letoma, a je s svojimi nastopi pozornost ljubiteljev alternative vzbudila letos. Zmaga na natečaju Glasba z drugega planeta je fantom prinesla tudi večjo medijsko izpostavljenost in navsezadnje nastop kot Mobyjeva predskupina na MARS Festivalu. Danes jih lahko v družbi še dveh domačih zasedb, Your Gay Thoughts in garažnih alternativcev, ki svojo glasbeno srečo trenutno sicer iščejo v Londonu, Barely Modern, vidite na odru Gromke na Metelkovi. Malce za ogrevanje pa smo se pogovarjali s pevcem in kitaristom, Nejcem Bitencem. Aktivno igrate šele kakšni dve leti, pod imenom Arhibald Arhibaldovich pa še manj. Kljub mladosti benda ste si pridelali že lepo število koncertov; od malih koncertov do tega, da ste bili predskupina The Walkmen, The Crookes, nastopili ste na Mars Festivalu … Kaj menite, da je glavni faktor, ki ljudi na vas privlači? Vse je res … Predstavljam si, da je to neka mineštra mladostniške svežine, našega žanra, energije na odru, odnosa do glasbe in navsezadnje naša glasba. Besedila – sprva ljubezenska, zdaj pa so šla že v druge vode? Vse se začne z ljubeznijo, vsi mi smo se. Mogoče se prva res tako slišijo. Vendar ima vsako v svoji preprosti pripovedni ljubezenski zgodbi tudi skrito sporočilo ali motiv, ki ni nujno ljubezenski. Takšna besedila se mi zdijo zanimiva prav zaradi tega, ker so na prvi pogled res lahko videti ljubezenska, v njih pa lahko kot pisec skriješ karkoli želiš. Tako so preprosta za poslušanje, razlagaš pa si jih lahko pogojeno s svojim razpoloženjem. Besedila, ki so nastala nazadnje, opisujejo nekaj naših frustracij, kritičnih pogledov na svet, vsesplošnih težav in so malce bolj resna. Kar pa ne pomeni, da bodo iztrebila sproščena indie besedila. Nova so že na poti, jih še nismo prerasli.

Vidi se, da ste na odru radi zelo aktivni – kitare so denimo nadgrajene z več tolkali, kot je v navadi. Tak koncert verjetno zahteva veliko zbranosti in verjetno tudi izkušenj? Se vam zdi, da se kdaj izkaže, da si, glede na mladost benda, kdaj zastavite preveč? Vedno si raje zastavimo preveč, potem to povadimo in se nam ne zdi več tako. Bolje to, kot pa da nam je dolgčas, ali huje, da je dolgčas publiki. Z aktivnostjo v smislu energije nam verjetno uspe premakniti vsaj kakšen statičen pogled gledalca.

Slovenski bendi oziroma glasbeni izvajalci glasbeni uspeh pojmujejo na vrsto različnih načinov. Kaj besedna zveza glasbeni uspeh pomeni vam? Glasbeni uspeh pomeni, da ima vsak mulc tvoje komade na iPodu, ti pa zjutraj brez skrbi spiješ steklenico viskija. Ni ti treba obupano iskati tistih nekaj koncertov, ki jih hočeš odigrati v enem letu, ampak se jih otepaš in te ljudje še vedno radi pridejo poslušat. Največji glasbeni uspeh pa si predstavljam tako: ko si popolnoma zadovoljen s svojim aranžmajem in ne bi ničesar več spremenil ter to zabeležiš na nek končan izdelek.

Bendi imajo tudi zelo različne ideje o tem, kaj jim bo pomagalo do boljše prepoznavnosti. Kaj je glede na vašo izkušnjo dandanes ključnega pomena pri doseganju občinstva? Oziroma povedano drugače; kakšen nasvet bi dali mlajšemu bendu, ki želi, da ga ljudje spoznajo? Nikakor se še ne počutimo, da bi lahko dajali takšne nasvete, vsekakor pa je treba zgrabiti vsako priložnost za nastopanje. Verjetno so tudi natečaji v neki meri dobri in čeprav so se v našem primeru izkazali za pozitivne, na njih nikoli nismo igrali s prevelikim navdušenjem in pričakovanji, ampak smo se jih lotili kot samo še eno priložnost za nastop. Že sama ideja tekmovanja bendov je za nas zgrešena. Na kratko: čim več nastopati, spoznavati ljudi, ki so v glasbi podobne zvrsti že dlje časa, navezati dobre stike z organizatorji in uživati na odru in na vajah. Če gre vse po sreči, pride vse drugo sproti in spontano.

Kdaj lahko pričakujemo, da bomo v rokah držali vaš prvi izdelek? Ali se boste izdaje komadov lotili kako drugače? Na to vprašanje vedno težko odgovarjamo. Mislim, da moramo najprej vsi začeti razmišljati v isto smer. Za zdaj še vedno nimamo nobenih načrtov. Mogoče zato, ker še ne vemo, ali si želimo albuma, EP-ja, singla ali mogoče videspota in ali sploh kaj od tega. Ko se bomo odločili, boste izvedeli.

Peter, vaš bobnar, je nekoč rekel, da je indie v Sloveniji ravno dovolj alternativen, hkrati pa dovolj speven, medtem ko obstaja alternativa, ki je že preveč alternativna. Kaj to pomeni? To ni bila splošna sodba o indieju ali alternativi, ampak pogled iz našega gnezda. Za nas je indie alternativen v smislu, da ni vseprisoten. Glasba pa ostaja spevna, dokaj preprosta in bolj melodična kot kateri izmed drugih alternativnih žanrov, ki katarzo poslušalcev vzbuja na drugačen (npr. bolj hrupen) način.

Barely Modern, s katerimi igrate v četrtek, so se v iskanju glasbenega uspeha odpravili v London. Ste kdaj pomislili na kaj podobnega? Nekaj ljudi nas je že "pogrevalo" s to idejo in prejeli smo že nekaj kontaktov, vendar se nam to zdi brca v prazno. Dokler si v svojem prostoru ne napraviš varnega zavetja, zavzameš čim več izkušenj in si deležen vse podpore, ti kaj takega ne sme priti na misel. Poleg tega pa se nam zdi, da imamo še veliko dela s svojimi že narejenimi komadi, nikakor še nimamo dovolj dolgega repertoarja, nobenega pametnega izdelka in premalo izkušenj. Prekmalu je za Arhibaldovo iskanje uspeha.

Pravite, da iščete svoj idealni glasbeni izraz. Ga je sploh možno najti, ali pa bendi vedno stremijo k izpopolnjevanju že doseženega? To mora biti glasbenikova največja želja, najboljše za nas pa je, da "idealnega" glasbenega izraza nikoli ne najdemo, kaj bi sicer tedaj počeli?

Je dandanes še možno podirati glasbene meje? Nekateri govorijo, da je že vse prepeto in vse zaigrano. V glasbi nikoli ne bo zapel poslednji ton. Kot nikoli ne bo končana evolucija človeka, tako se nikoli ne bo končala glasbena.

Nas na današnjem koncertu čaka kaj posebnega? Polna zamegljena dvorana na Metelkovi, dobra družba, plesna glasba … Eh, ne, vse bo po starem. Edini dodatni cilj, ki smo si ga zastavili, je zaigrati komad z dogodka Nevermind, tako kot se ga spodobi.

In še za konec: kakšno kazen si zaslužim, če vas pokličem z imenom Arči? Triurno predavanje Petra o kvantni fiziki, medtem ko preostali del benda zelo na glas vadi nov "štikelc" o novo odkritih delcih, hitrejših od svetlobe.