Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
4. 11. 2011,
12.52

Osveženo pred

7 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Petek, 4. 11. 2011, 12.52

7 let, 3 mesece

Mazzini: Literarna agentka skače od veselja. Ampak ona ni Slovenka.

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Miha Mazzini je za kratko zgodbo That Winter prejel prestižno ameriško nagrado Puschart. In zanimivo, na isti dan tudi izstopil iz Društva slovenskih pisateljev. "Ker vam delam sramoto," je zapisal.

Zgodba That Winter, ki je prva Mazzinijeva zgodba, objavljena v ameriški reviji, je bila objavljena v jubilejni številki revije Ecotone. Zanimivo je, da je bil Mazzini o prejemu nagrade Puschart obveščen isti dan, ko je izstopil iz Društva pisateljev Slovenije. "Izstopam iz društva, ker vam delam sramoto," je zapisal v izstopni izjavi. Po zadnji oceni vrhunskosti, ki jo organizira društvo, je od 55 prejel le 5 točk, in kot je zapisal: "Če torej po vseh objavljenih knjigah nisem dosegel več kot desetine vrhunskosti, potem sem očitno brezupen primer." Kot je še zapisal, društvo združuje pisatelje in ne pisoče, kamor s svojo ubogo desetino kakovosti nedvomno spada. Za konec se je zahvalil za vse potrpljenje, ki so ga zadnjih 20 let s tako "neperspektivnim pisateljem imeli".

Kako komentirate dejstvo "uspešen na tujem, (namerno) spregledan doma" … , da kot priznan avtor v tujini, doma niste deležni prave podpore ali pač?

Stanje doma samo pomeni, da sem samoten jezdec, da torej ne pripadam nobeni literarni kliki. Hkrati sem o porazdelitvi moči na domačem terenu večkrat pisal, recimo v seriji člankov z zgovornim naslovom Slovenska kulturniška laž, pa tudi v kolumnah za Planet Siol.net, skratka, zameril sem se vsem lokalnim mogotcem po vrsti. Poglejva zdajle to fenomenalno točkovanje. Najprej je treba povedati, da na splošno obstajata dve vrsti odločanja: a) javno in b) skrito. Javno pomeni, da tisti, ki odloča, sprejme tudi odgovornost. Skrito pa, da ustanoviš morje komisij, odborov, skupin, ki potem zasedajo in strogo znanstveno točkujejo, hkrati pa je rezultat vedno tak kot v primeru a, le brez odgovornosti. Slovenci smo veliki pristaši skritega odločanja, torej brez odgovornosti. Habilitacija na univerzi, recimo, je orgija točkovanja; med našo kulturniško srenjo pa tudi.

Zdaj pa poveživa odpor, ki ga establishment čuti do mene in možnost anonimnega točkovanja: imamo žirijo, ki lahko avtorju podeli največ 55 točk. Kako lahko zdaj nekdo moje celotno delo oceni s petimi točkami, torej daleč podpovprečno? Za doktorat sem preštudiral precej nevrologije in stvar je preprosta: možgani v primeru neokroglih številk zaokrožijo in izračunajo razliko. Razlika potem pomeni stopnje za pogajanje. Če nekaj stane 99 centov, potem se pogajamo po cent. Če 95, potem po 5 evrov. No, iz mojega rezultata je razvidno, da mi je neznani avtor hotel dati 0 točk, potem pa mu je bilo nerodno in se je izpogajal sam s sabo za prvo naslednjo stopnjo, torej 5 točk. Da ne bi bilo sumljivo.

Če se dotakneva nagrade Puschart. Kot ste zapisali na profilu na Facebooku, je nagrada Puschart še toliko več vredna, saj le redko zaide v Evropo. Kaj torej sama nagrada pomeni in prinaša?

Pri vseh teh nagradah je treba najprej 'poguglati' zanje in pogledati število zadetkov. Tako izvemo, koliko ljudi nagrado omenja. Pushcarti so letos podeljeni 36. leto v več kategorijah (kratke zgodbe, pesmi, eseji …). Uredništva revij in časopisov sama nominirajo tisto, kar se jim zdi najboljše med objavljenim v enem letu, nato žirija izmed tisoč nominacij izbere nagrajence. Ti potem izidejo v antologiji. Moja zgodba That Winter je bila objavljena v reviji Ecotone in urednik Ben George jo je nominiral. Hkrati je bila to moja prva zgodba, objavljena v ZDA. Že to, da ameriška revija objavi slovenskega avtorja, meji na dosežek – da pa prva objava sploh dobi Pushcarta (torej znak nečesa najboljšega, kar je bilo objavljeno v ZDA na tem področju – in v ZDA je objavljeno veliko!), pa na čudež. Spotoma: zgodba je bila potem objavljena v slovenščini pod naslovom Organizem v knjigi Duhovi (založba Goga).

In na splošno, katera nagrada je imela za vas konkretne posledice? Pozitivne ali negativne?

Kot sem pisal v kolumnah za Planet Siol.net, je slovenstvo družba egalitarnosti, negativne selekcije (Slovenstvo za začetnike). Pri nagradah torej vsi začnejo takoj razmišljati, kako bi nagrajenca spodnesli. Ko sem pred davnimi leti za roman Drobtinice dobil nagrado za roman leta, so naslednji dan divje zvonili telefoni – vsak, ki mi je lahko povzročil kako težavo, je to tudi storil. Torej na domačem terenu pričakujem še večje probleme, ki jih ne bo ublažilo niti dejstvo, da Pushcart ni finančna nagrada. Kar se tiče tujine, imam zdaj pomembno postavko v svojem CV-ju. Literarna agentka pa skače od veselja. Ampak ona ni Slovenka.

Ne spreglejte