Kranj: Razstava nedavno ukradenih in uničenih kipov

Na razstavi Prpelte k'r vidte so pokazali enega izmed uničenih kipov, medtem ko ostalih zaradi nasprotovanja žirovniškega in jeseniškega župana niso razstavili. Razstava, ki sta jo kranjski župan Damijan Perne in direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Robert Peskar odprla v prostorih kranjske izpostave zavoda, je dvoplastna. Na eni strani je posvečena predstavitvi dela zavoda, vključno s prikazom novih dokumentarnih metod, na drugi pa opozarja na vandalizem in tatvine, ki uničujejo slovensko kulturno dediščino.

Župana menita, da razstava reklamira vandalizem Drugi del razstave je vzbudil precej razburjenja med župani občin, iz katerih so storilci sredi januarja letos odnesli deset kipov. Jeseniški in žirovniški župan Tomaž Tom Mencinger in Leopold Pogačar namreč menita, da razstava reklamira vandalizem, zato nista dovolila, da bi razstavili dele devetih kipov: Spomenika talcev iz Most, doprsna kipa Frana Saleškega Finžgarja in Janeza Jalna s spominskega parka Aleja slavnih rojakov v Zabreznici ter doprsnih spomenikov znanih Jeseničanov in narodnih herojev Perka Venclja, Toneta Čufarja, Jožeta Gregorčiča - Gorenjca, Matija Verdnika - Tomaža, Antona Dežmana - Tončka in Andreja Žvana - Borisa iz spominskega parka na Jesenicah.

Ekar: Razstava ima zelo pieteten odnos do spomenikov Na razstavi so poleg fotografij vseh desetih kipov pred uničenjem tako le deli bronastega kipa talca iz Drage pri Begunjah na Gorenjskem, saj je samo radovljiški župan Janko S. Stušek podprl razstavo. "Ta nikakor ne reklamira vandalizma, ampak javnost obvešča o povzročeni škodi in o postopkih za reševanje problematike," je poudaril vodja kranjske enote zavoda Miloš Ekar, ki je prepričan, da ima razstava zelo pieteten odnos do spomenikov. Zato meni, da je bila odločitev jeseniškega in žirovniškega župana posledica nerazumevanja.

Razstava je po Ekarjevem mnenju opozorilo, da je dediščina izpostavljena vse hujšim kapitalskim pritiskom. Nepremična dediščina običajno izginja postopoma, tiho, kar je manj opazno in deležno manjše javne pozornosti, je dejal Ekar. Peskar pa je pojasnil, da se v drugih koncih Slovenije, zlasti na območjih, kjer so prisotne druge etnične skupine, že dalj časa srečujejo s krajo kulturne dediščine. Da bi to bolje zaščitili, so začeli s sistematičnim skeniranjem, ki bi ob morebitnih novih krajah, omogočal rekonstrukcijo spomenikov.

Najbolj problematična obnova kipov talcev

Tokrat desetih spomenikov, ki so jih nepridipravi za denar razrezali in razbili na koščke, ne bo mogoče obnoviti. Na srečo za štiri kipe, ki so izginili iz jeseniškega parka in za doprsna kipa Jalna in Finžgarja obstajajo mavčni odlitki, ki ga je mogoče dobiti tudi za kip Čufarja. Problematična pa je obnova dragocenih kipov talcev. O izdelavi teh kipov so se na zavodu že posvetovali s kiparjem, a zaradi hude zmaličenosti restavriranje ne bo mogoča.

Zavod je vseh 660 kilogramov razrezanega in zmečkanega brona, ki ga je po odkritju tatov našla policija, pregledal, dokumentiral in shranil. Sedaj pa čakajo na nadaljnjo obravnavo in verjetno na ponovni odlitek kipov. Vendar konservatorska svetovalka na kranjski območni enoti zavoda Renata Pamič meni, da bi bilo prav, da kakšen delček kot opomin ostane tudi v razstavne namene. Takšen delček je tudi roka iz kipa talca, ki bo na razstavi, ki nosi naslov iz naročnikovih besed tatovom: "Prpelte k'r vidte", na ogled do 7. marca.