Čeprav se zgodba o Kolizeju vleče že več let, ji še vedno ni videti konca. Sedanji lastnik Jože Anderlič želi to spomeniško zaščiteno stavbo porušiti in na njenem mestu zgraditi Novi Kolizej.
Pri tem je naletel na številna nasprotovanja, zgolj rušitve in načrtovane novogradnje pa mu ne dovoljujeta niti zakonodaja niti veljavni OPPN za to območje.
Kot je razvidno iz sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za del območja urejanja CO 2/16 Kolizej, ki ga je podpisal ljubljanski župan Zoran Jankovič in ki je bil 1. decembra lani objavljen v Uradnem listu RS, naj bi sicer bil v izdelavi novi OPPN.
"Pridobiti je potrebno stališče ministrstva za kulturo"
Vendar pa so na mestni občini Ljubljana (MOL) povedali, da je bil sprejet le omenjeni sklep, nato pa so bile aktivnosti priprave ustavljene. Kot so še pojasnili, je potrebno predhodno pridobiti stališče ministrstva za kulturo o dopustnem rušenju objekta, po pridobitvi pozitivnega stališča pa bodo nadaljevali pripravo OPPN.
Na ministrstvu za kulturo so potrdili, da je MOL res pričela postopek priprave omenjenega OPPN, vendar pa ministrstvo za kulturo kot pristojni nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine še ni prejelo vloge za izdajo smernic in zato te še niso bile izdane.
O rekonstrukciji palače Kolizej
V oceni stanja in razlogih za pripravo novega OPPN za območje Kolizeja, ki so sestavni del sklepa o izdelavi novega OPPN za to območje, pa je mogoče prebrati, da določila veljavnega prostorskega akta dopuščajo "rekonstrukcijo palače Kolizej z dopustno manjšo prizidavo ob Gosposvetski cesti. V Kolizeju je dopustna poslovna dejavnost, deli pritličja, orientirani proti ulici, morajo biti javnega značaja."
"Dovoljeni gradbeni posegi niso v skladu z željami za razvoj območja"
Vendar pa "dovoljeni gradbeni posegi in program v tem delu območja niso v skladu z željami za razvoj območja - odstranitev palače Kolizej in na njenem mestu gradnja dveh objektov, poslovno-stanovanjskega objekta z javnim programom, koncertno dvorano in trgovskim delom, ob Gosposvetski cesti in Župančičevi ulici ter večstanovanjskega objekta v notranjosti, med obstoječimi vilami," piše v oceni stanja.
O morebitni rušitvi objekta naj bi odločalo ministrstvo za kulturo
Kot še piše, je bil leta 1993 Kolizej z odlokom o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju občine Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto razglašen za arhitekturni spomenik, pri čemer je varstveni režim določal varovanje objekta v celoti, dopustna je bila zgolj prenova objekta v okviru obstoječe gradbene lupine, določena je bila javna namembnost objekta. Leta 2008 pa je bila sprejeta sprememba omenjenega odloka, s katero je bil spremenjen varstveni režim, ki sedaj dopušča odstranitev objekta.
S tem je podana možnost prenove območja, gradnje novih objektov z zunanjo in komunalno ureditvijo, za kar je treba izdelati nov prostorski akt. Sprejem predloga OPPN pa je, kot je zapisano v sklepu, predviden eno leto po začetku veljavnosti le-tega.
Vendar pa je palača Kolizej kot kulturna dediščina še vedno zaščitena z zakonom o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008, osnovnim zakonom, s katerim je zaščitena kulturna dediščina in znotraj nje tudi vsi kulturni spomeniki. "Obveza vsakega lastnika je, da varuje spomenik. V primeru, da bo želel lastnik Kolizej porušiti, mu bo ministrstvo izdalo ali odreklo soglasje na podlagi 31. člena omenjenega zakona, ki se nanaša na odstranitev dediščine," pa so na vprašanje, kakšno je njihovo stališče glede Kolizeja in možnosti, da se ga poruši, odgovorili z ministrstva za kulturo.
V zakonu se kot možen razlog za rušitev objekta navaja tudi velika dotrajanost
In kaj je zapisano v 31. členu zakona o varstvu kulturne dediščine? Člen navaja, da se kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovoljuje raziskavo in odstranitev spomenika ali registrirane nepremične dediščine, za poseg v katero je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje, in ki ni arheološka ostalina, lahko izda, če se: ugotovi dotrajanost ali poškodovanost spomenika ali dediščine, ki je ni mogoče odpraviti z običajnimi sredstvi, ali če spomenik ali dediščina ogroža varnost ljudi in premoženje; in če je bil spomenik pred tem ponujen v prodajo po ceni, ki upošteva njegovo stanje.
Kot še piše, kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev izda minister, raziskavo in odstranitev pa nadzoruje pristojna organizacija.
Ne glede na prvi dve določbi pa se lahko dovoli odstranitev tudi v primeru, če se stranki s kulturnovarstvenim soglasjem naloži izvedba izravnalnega ukrepa, ki pa obsega: plačilo denarnega zneska v vrednosti povzročene škode, ki nastane zaradi odstranitve arheološke ostaline ali spomenika; ali financiranje oziroma izvedbo ukrepov za ohranitev ali oživitev drugega spomenika primerljivega pomena.
Lastnik še vedno optimističen glede realizacije načrtov
Lastnik Jože Anderlič pa je, kot kaže, še vedno optimističen, da bo uspel realizirati svoje načrte, saj so s Kranjske investicijske družbe sporočili, da nadaljujejo projekt ter da pričakujejo ustrezno rešitev s strani ministrstva za kulturo.
Kot je znano, želi Anderlič Novi Kolizej zgraditi po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju.
3
