Ko dosjeji oživijo

Avtorji in izvajalci predstave X mm din Y km predstavljajo le delček obsežnega arhiva romunske obveščevalne službe in tajne policije Securitate, ki je delovala pod Ceausescujem.

Colectiv A je preučeval arhive in dosjeje Securitateja, ki so po padcu režima postali javno dostopni. Besedilo predstave temelji na dosjeju romunskega pisatelja Dorina Tudorana, ki je po 42-dnevnem gladovnem stavkanju leta 1985 končno dobil dovoljenje, da zapusti Romunijo. Tudoran je sam objavil dele svojega dosjeja v knjigi Dosarul de Securitate.

Igralci Mădălina Ghitescu, Paula Gherghe, Toma Dănilă in Rolando Matsangos preigravajo Tudoranov pogovor s predsednikom Društva pisateljev in šefom komunistične partije, ki ga je seveda skrbno zabeležila Securitate.

Igralci menjajo vloge, večkrat ponavljajo dialoge in iščejo pravi način, kako odigrati določen prizor, kar pa, ne glede na začetno inventivnost, kmalu naredi predstavo težko gledljivo. Namreč, čeprav je samo besedilo zanimiv zgodovinski dokument, je resnično zelo togo in uradniško, kar ne preseneča, saj gre za precej formalno situacijo. Izgovorjeno večkrat prekinejo drugi igralci ter s tem popravljajo faktične napake, ki jih mora akter potem še enkrat ponoviti. Ponavljanja kmalu utrudijo gledalca, čeprav moramo priznati, da so nekatera zelo inventivna, posebej tista igralca Rolanda Matsangosa.

Aktivno vlogo v predstavi ima tudi prevajalka Gordana Bobojević, ki je sproti prevajala improvizacije igralcev, ki niso bile prevedene na projiciranih podnapisih.

Jasno je bilo, da so igralcem bolj blizu določene vloge in niso enako dobri v nenehnem menjavanju vlog. Čeprav je ideja avtorice Gianine Carbonariu zanimiva, saj med drugim govori tudi o tem, da so se Romuni v tem obdobju znašli v najrazličnejših vlogah, številni med njimi pa so bili ovaduhi tajne službe, bi bilo kljub temu bolje, če bi pri izvedbi obstajalo večje ravnovesje.

Ne glede na pomanjkljivosti je X mm din Y km zanimiv poskus odpiranja spornih in bolečih tem iz preteklosti, ki še vedno tičijo v zavesti ljudstva in posameznika. Podobne teme smo lahko zasledili v nekaterih filmih romunskega novega filmskega vala in v nemškem filmu Življenje drugih režiserja Floriana Henckela von Donnersmarcka.