"Jugo" knjigarna – od dveh ducatov do devet tisoč knjig

Glavnina knjig je v srbskem, hrvaškem in bosanskem jeziku. Knjig v slovenskem jeziku sicer nimajo, saj na Dunaju za slovensko literaturo ni dovolj povpraševanja, smo pa povsem na vrhu kopice knjig našli tudi Vojnovićev roman Čefurji raus v srbskem prevodu, za katerega naj bi med priseljenci na Dunaju vladal precejšnji interes. Dunajsko knjižno tržišče je obsežno, saj naj bi vsak sedmi do osmi prebivalec Dunaja prihajal z območja nekdanje Jugoslavije.

Lastnik knjigarne Knjižara je srbski književnik Miroslav Prstojević, ki ga je leta 1995 z družino na Dunaj prignala vojna vihra. "Polovico vojne sva z možem preživela v Sarajevu, kjer pa v tistem obdobju ni bilo perspektive za mešane zakonske pare. Čeprav sva se vedno opredeljevala le za Jugoslovana, to ni nikogar zanimalo," pripoveduje njegova žena Jasmina Prstojević. Miroslav Prstojević je bil v Sarajevu glavni in odgovorni urednik založbe Oslobođenje in je imel med književniki razširjeno mrežo poznanstev. "Pred odhodom na Dunaj naju je založnik iz Zagreba založil z dvema torbama knjig, nekaj akademskih slikarjev pa nama je podarilo tudi slike, ki naj bi jih odplačala ob prodaji," se spominja začetkov. Ko so drugi slikarji s področja Hrvaške, BiH in Srbije izvedeli, kateri avtorji so predstavljeni v Knjižari, so se začeli javljati še sami.

Prihod v tuje govoreče okolje ni bil preprost. "Nisva bila več rosno mlada," se spominja Jasmina Prstojević. "Moj mož, novinar in književnik po stroki, je imel 46 in jaz 43 let. Vse življenje sva živela od jezika, nato pa sva bila postavljena pred dejstvo, da ne obvladava jezika, ki ga govori okolica."

Avstrijci raje uokvirijo Klimta z bombonjere, kot pa kupijo sliko Danes 95 odstotkov prometa v Knjižari ustvarijo s prodajo knjig. "Imamo vse, kar izide v Srbiji, BiH in na Hrvaškem. Medtem ko so bile države v vojni, so knjige v naši knjigarni živele skupaj!" pravi solastnica. Kupci se zanimajo tako za otroške knjige, beletristiko, ezoteriko in slovarje kot tudi za strokovno literaturo. Slike gredo slabše v promet, čeprav so naprodaj dela znanih akademskih slikarjev. "Dunaj je glede slik zahtevno tržišče. Avstrijci raje uokvirijo Klimta z bombonjere, kot pa kupijo sliko." Jasmina Prstojević pravi, da smo ljudje iz nekdanje Jugoslavije radovednejši in raje kupujemo slike: "Na pet naših kupcev je le eden avstrijski."