Houston, we have a problem

Video, ki sta ga na Youtube naložila prejšnji teden, ima trenutno že več kot pol milijona ogledov, bolj kot priljubljenost napovednika pa preseneča po večini neskeptičen odziv medijev. O videu smo se pogovarjali s soavtorjem Žigo Vircem, ki smo ga v naši rubriki že gostili, ter z Miho Turšičemiz Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij, poznavalcem življenja in dela Hermana Potočnika Noordunga.

Potegavščina ali značilnost žanra?

Seveda smo Žiga Virca najprej vprašali, ali gre za potegavščino: "V osnovi je to naš največji projekt do zdaj, razvijava pa ga skupaj z Boštjanom Vircem. Gre za zelo resen projekt. Vprašanje resničnostne zgodbe je ta trenutek bolj kompleksno. Najina hipoteza o jugoslovanskem vesoljskem programu, ki sva jo predstavila v napovedniku filma Houston, we have a problem!, temelji na ogromno znanih dejstvih, večino teh lahko kdorkoli najde v arhivih in na internetu."

Virc pravi, da ne snema dokumentarnega filma, temveč dokudramo, ki "kombinira v čim večji meri preverljiva dejstva, vključuje pa tudi dramatizacijo dogodkov, za katere ne obstajajo arhivski materiali in dokazi, so pa ti preprosto potrebni za smiselni razvoj zgodbe."

Virc poudarja, da si pri snemanju dopuščajo tudi nekaj kreativne svobode. "Delamo film, ne leksikona, zatorej si dopuščamo tudi kreativno svobodo. Trenutno se ne ubadamo s tem, kaj je igrano in kaj dokumentarno, temveč s tem, koliko lahko dokažemo. Moram priznati, da smo dobili v zadnjem tednu ogromno novih kontaktov in dejstev, ki bodo zelo pripomogli k razvoju projekta. Na primer – stopili smo v stik z ljudmi, ki poznajo podzemno bazo 505 in se že dogovarjamo za ogled."

Virc pravi, da je sicer pred dvema letoma začel pisati scenarij za znanstvenofantastičen film, v katerega je vključil tudi zgodbo o jugoslovanskem vesoljskem programu, ki pa se je nato izkazala za izjemno zanimivo. "Odpirati so se začela nova dejstva. Dobili smo informacije, da je ameriška obveščevalna služba leta 1945 odnesla vse Potočnikove stvari iz stanovanja na Dunaju, in naša naloga je to bolje raziskati – predvsem pa, kaj in kam so to odnesli. Na eni od hrvaških televizij so intervjuvali konstruktorja programa Apollo, Mika Vucelića, ki je povedal, da je Tito dejansko hotel vzpostaviti vesoljski program. Mike ga je sicer zavrnil, vendar to nam predstavlja odskočno desko za naprej."

Legitimna izmišljotina

Ker smo želeli konkretnejše odgovore na to, koliko trditev v videu zares drži, smo se obrnili še na Miho Turšiča iz KSEVT, ki je bil v svojih odgovorih precej jasnejši: "Trditve o dnevniških zapiskih Hermana Potočnika Noordunga in Jugoslovanskem vesoljskem programu niso niti hipoteza, kaj šele teza, so komična izmišljotina, kar je za mokumentarni (ang. mock-up - izmišljotina) film več kot legitimno."

In dodaja: "Edini Potočnikov zgodovinski dokument o njegovem delu je njegova knjiga Problem vožnje po vesolju raketni motor, ki je izšla leta 1928 v nemškem jeziku pri berlinski založbi Verlag Schmidt. Drugih materialnih dokumentov ni, niti rokopisov, niti skic, niti očal, niti groba. Tudi o Jugoslovanskem vesoljskem programu ne vemo ničesar. Vesoljski programi so kompleksne socialno-tehnološke strukture, ki vključujejo tako znanstvene institucije, univerze, tehnološke razvojne centre, proizvodne kapacitete, preizkusne poligone in stotine strokovnjakov. Zato posameznih strokovnjakov, ki so mogoče sodelovali pri razvoju posameznih tehnologij in posameznih tematskih dogodkov, ki so se mogoče zgodili na območju nekdanje države Jugoslavije, še ne moremo opredeliti kot 'program'. Sploh pa ne kot nekaj, kar bi lahko ključno vplivalo na razvoj ameriškega vesoljskega programa."

80 odstotkov stvari drži?

Ker je Virc v enem od intervjujev dejal, da je vsaj 80 odstotkov podatkov, ki so navedeni v videu, preverjenih, smo za podobno oceno vprašali še Turšiča.

"Neizpodbitno drži, da je Herman Potočnik Noordung vplival na ameriški vesoljski program, toda ne tako kot je prikazano v najavi za film. Potočnikova knjiga je bila prva knjiga o popularizaciji vesoljskih poletov. V prvem letu po izidu je bila večkrat ponatisnjena. Delni prevod v angleščino je bil objavljen julija, avgusta in septembra 1929 v popularni ameriški reviji Science Wonder Stories. V ruščino je bila knjiga delno prevedena leta 1935."

"Ključni vpliv na ameriški vesoljski program in na projekt poleta na luno se je zgodil prek nemškega raketnega znanstvenika Wernherja von Brauna, ki je leta 1934 doktoriral iz raketne tehnologije in kot eno od ključnih referenc navedel Potočnika. Tega istega von Brauna so po drugi svetovni vojni skupaj z 114 raketnimi znanstveniki zajele Združene države Amerike v sklopu projekta Paperclip. Von Braunova ekipa (v ZDA) in ekipa Sergeja Koroljova (v Sovjetski zvezi) sta bili edini, ki sta v štiridesetih in petdesetih letih imeli zadostna sredstva in strukturo za uspešen razvoj vesoljske raketne tehnologije. Koroljov je prvi omogočil polet satelita v vesolje (Sputnik, 1957) in polet človeka v vesolje (Gagarin, 1961). Von Braun pa je z razvojem nosilne rakete Saturn V omogočil izvedbo programa Apollo (1961-1972) oziroma polet na luno."

Dokudrama še čaka na financiranje

Film, ki ga napoveduje video na YouTube, je sicer še v povojih. Virc pravi, da se bo predprodukcija začela marca letos v Nemčiji, pridobili pa so že "evropska sredstva za razvoj projekta na enem pomembnejših workshopov. Konec leta bomo imeli predstavitev projekta za urednike vseh večjih svetovnih televizijskih hiš. Takrat se bodo odločili, ali je naša zgodba primerna za njihovo občinstvo. Če dobimo finančna sredstva, se bo začela produkcija v letu 2013. To je najbolj optimistični scenarij našega projekta. Računamo tudi na javne evropske finance z razpisov, vendar so to za zdaj bolj načrti. Bomo videli, kako se bo vse še razvijalo."

Za zdaj je bil odziv medijev na video neverjeten, saj je hitro presegel slovenske meje. "Prvi 'bum' so naredili srbski mediji, za katere so teme, ki jih obravnava naš film, očitno zelo relevantne. Nacionalna čustva, polpretekla zgodovina, lik Tita in Jovanke, Jugoslavija nekoč kot velesila ... Nato pa se je medijski odziv nadaljeval prek Hrvaške, Slovenije do ZDA. V bistvu sem imel enega najbolj izčrpnih in najdaljših pogovorov o našem projektu na radijski pogovorni oddaji ravno v ZDA. In glede na klice poslušalcev je tudi tam ogromno zanimanje za naš projekt. Torej, za zdaj se vse dogaja v pozitivni smeri," je sklenil Virc.