"Festival Ljubljana bo kakovosten, izbran in sproščen"

Pred dobrim letom ste ravno za naš medij dejali, da je občutek, ki vas preveva ob začetku festivala, podoben tistemu ob rojstvu otroka. Kako letos občutite to vznemirjenje pred odprtjem? Konec koncev je to že vaše 16. leto na čelu Festivala Ljubljana. Ali lahko govorimo že o neki rutini?

Vsak festival je popolnoma druga zgodba. Prav nič ni rutinskega. Letos smo še prav posebej na trnih zaradi Mahlerjeve Osme simfonije na večeru ob odprtju, ko bo na oder pred Slovensko filharmonijo na Kongresnem trgu v Ljubljani stopilo kar 1150 nastopajočih. To je skoraj tako, kot bi festivalu dodali še en festival.

Za večer ob odprtju obljubljate spektakularen uvod z izvedbo Mahlerjeve Osme simfonije, ki bo preplet slovenskih in hrvaških izvajalcev. Na kateri strani se je porodila ideja za tako ambiciozen projekt?

Na prenovljenem Kongresnem trgu bo 3. julija zvečer nastopilo 21 zborov iz Slovenije in Hrvaške, orkestra Slovenske in Zagrebške filharmonije ter osem priznanih solistov iz Slovenije, Hrvaške in Rusije.

Ideja je zorela že kar nekaj časa. Med odmorom lanskega koncerta Mariinskega teatra smo se povsem neformalno pogovarjali slovenski in hrvaški predsednik, Danilo Türk in Ivo Josipović, ki je moj kolega in dober prijatelj tudi iz festivalskih krogov, župan Zoran Janković, priznani dirigent Valerij Gergijev in jaz. Po prvem delu koncerta je predsednik Türk povabil Gergijeva, naj znova obišče Ljubljano, kjer bi morda lahko izvedli še Mahlerjevo 8. simfonijo, ki jo je Gergijev malo pred tem izvajal v cerkvi svetega Georga v Londonu. Vsi smo se s tem strinjali in takoj začeli iskati ustrezen termin, ki bi odgovarjal vsem. Gergijev, ki je tudi umetniški vodja festivala na Finskem, je zaradi sovpadanja finskega festivala z odprtjem festivala v Ljubljani in ponovitve naslednji dan v Zagrebu celo prestavil začetek festivala na Finskem s 5. na 6. julij.

Sama priložnost se nam je zdela izredno pomembna tudi zaradi sovpadanja z 20-letnico osamosvojitve obeh držav.

Glede na številčnost zasedbe je verjetno že samo usklajevanje vaj precejšen zalogaj?

Vaje potekajo že od lanske jeseni, skupne pa se bodo začele 26. junija na Kodeljevem in od 1. julija tudi na Kongresnem trgu.

Kako se boste znašli v primeru neugodne vremenske napovedi?

Za zdaj na Kongresnem trgu vse poteka po načrtih. Če pa nam bo vreme izrazito nenaklonjeno, bomo v začetku julija sprejeli odločitev, ali gremo v rezervni načrt, to je dvorana Stožice.

Dvorana Stožice velja za akustično neprimerno. Kako boste reševali to težavo?

Tako na Kongresnem trgu kot v dvorani Stožice bo akustika ozvočena, s tem da bo prav gotovo boljša na Kongresnem trgu, saj jo je mogoče bolje nadzirati na prostem kot v športni dvorani. Mislim pa, da je pri masovnih projektih akustika v drugem planu. Osebno bi si želel to množico nastopajočih spremljati pred pročeljem Slovenske filharmonije.

Kako to, da ste se odločili za vstopnice za uvodno prireditev? Ste razmišljali o bolj odprtem tipu prireditve?

V prodajo smo dali štiri tisoč vstopnic, od tega jih je na voljo še 800. Prostori bodo razdeljeni v štiri sektorje in cenovne razrede, kjer bodo vstopnice na voljo od 9 do 99 evrov. Zanimivo je, da gredo prav vsi sektorji enako dobro v prodajo.

Stojišča – pričakujemo med šest in sedem tisoč obiskovalcev – bodo pod platanami v parku in bodo brezplačna in namenjena bolj družinskemu obisku.

Že lani je Festival Ljubljana potekal v znamenju Gustava Mahlerja. Letos se njegovo leto končuje. Kje vidite njegov pomen in povezavo s Slovenijo?

Zdelo se nam je primerno, da Slovencem in tujcem povemo, da je ta izjemen skladatelj – njegove izvedbe so vedno izvrstno obiskane – svojo ustvarjalno pot začel prav v Ljubljani. Iz Ljubljane je sicer odšel razočaran nad stanjem duha, vendar pa je bil pozneje izredno uspešen. Bil je direktor Metropolitanske in Dunajske državne opere. Živel je dokaj nesrečno zasebno življenje, umrlo mu je nekaj otrok. Rad je obiskoval Vrbsko jezero, kjer naj bi tudi napisal 8. simfonijo, in Južno Tirolsko, kjer so mu posvetili celo koncertno dvorano.

Če se vrneva k vstopnicam. Letos so cene vstopnic več kot 20 odstotkov nižje kot lani, uvedli ste tudi popuste za odličnjake, po drugi strani pa ste se odločili, da bodo vstopnice zadnji dan kar 50 odstotkov dražje. Zakaj takšna odločitev? Je taka praksa tudi v tujini? S to potezo želimo naše obiskovalce spodbuditi, da kupijo vstopnice že prej, saj nam s tem olajšajo samo organizacijo dogodka. Mislim, da skoraj vsak ve, kaj bo počel naslednji dan. Tudi če vstopnico rezerviraš dan prej, zanjo prav tako plačaš ugodnejšo ceno. Tujcev s tem ne bomo izgubili, saj so prav oni tisti, ki si vstopnice rezervirajo prvi. Je pa res, da je taka praksa tudi v tujini.

Iz katerih držav pričakujete največ obiska?

Povečuje se organiziran obisk, največ in Italije in Avstrije, prihajajo pa tudi gosti iz Izraela, Islandije, Poljske in Rusije.

Kako bi s tremi pridevniki označili letošnji festival?

Kakovosten, izbran in sproščen.

Ali se obeta kakšna sprememba v zvezi s prizorišči? Lani ste zaradi močnega deževja morali prestaviti predstavo Edwarda Cluga. Bo morda letos kaj več predstav na "varnem" pod streho Cankarjevega doma?

Vedno, kadar ste na prostem, je v igri neko tveganje. Tisti, ki jih je "odplaknilo" na prvem Clugovem večeru, so bili verjetno zadovoljni, da smo predstavo prestavili. Predstav nismo prestavljali v Cankarjev dom, je pa res, da so vse zahtevnejše predstave že zaradi radioakustike in tehnične opreme v Cankarjevem domu. Največ pozornosti posvečamo temu, da sta prireditev in izvedba kakovostni in profesionalni. Še vedno pa bodo številni izvajalci nastopili v Križankah. Med drugim tudi Beloruski državni plesni ansambel Koroški, Vlado Kreslin, Gilberto Gil, Al Di Meola, zasedba muzikala Hair in drugi.

Naslednje leto bo Festival Ljubljana vstopil v svojo 60. sezono. Se že začenjajo dogovarjanja za to obletnico?

Imamo že sklenjeno pogodbo z Dunajskimi filharmoniki, ki bodo nastopili na odprtju 20. junija prihodnje leto, obeta se nam gostovanje izraelskih filharmonikov in znamenitega Zubina Mehte, dogovarjamo se za muzikal, ki bo klasika, a nekaj, česar pri nas še nismo videli. Bo pa tudi precej reminiscenc na program, ki so ga obiskovalci festivala lahko spremljali pred 60 leti.