Boris Pahor bo obhajal 95-letnico

Ob tej priložnosti je Študentska založba izdala njegovo avtobiografijo Moje suhote, ki jo bodo predstavili na sam Pahorjev rojstni dan v Padni. Že danes pa bodo slovenske kulturne organizacije iz Avstrije in Italije v Repnu pri Trstu pripravile večer v čast jubilantu. Eden najbolj znanih slovenskih pisateljev Boris Pahor velja za enega najbolj znanih slovenskih pisateljev, ki je v Evropi zaslovel predvsem z deli, v katerih opisuje grozote nacističnih koncentracijskih taborišč, v Sloveniji in pri slovenski manjšini v Italiji pa je poleg literarnega opusa znan tudi po angažiranju na družbenem in političnem področju.

Usodno ga je zaznamovalo fašistično preganjanje primorskih Slovencev Rodil se je v Trstu 26. avgusta 1913 in kot sedemletni otrok je 13. julija 1920 doživel fašistični požig Narodnega doma, takrat osrednje ustanove tržaških Slovencev, pozneje pa fašistično preganjanje primorskih Slovencev, zaradi česar se je med drugo svetovno vojno vključil v narodno-osvobodilno gibanje, a je bil leta 1944 aretiran in poslan v nacistična taborišča Dachau, Natzweiler-Struthof in Bergen-Belsen. Preživel je in se po zdravljenju v francoskem sanatoriju vrnil v Trst, kjer se je po diplomi na univerzi v Padovi zaposlil kot profesor na tržaških obnovljenih slovenskih šolah.

Zaradi kritičnega pogleda je prišel navzkriž z levico Vključil se je tudi v obnovljeno slovensko kulturno in politično življenje z ustvarjanjem literarnih del in urejanjem revij, kot je bila na primer Zaliv. Pri tem sta ga zaznamovala kritično gledanje na slovensko stvarnost in samostojnost mišljenja, zaradi česar je kmalu prišel navzkriž s takrat prevladujočo levičarsko komponento v slovenski manjšini in z novo komunistično oblastjo v Sloveniji. Čeprav je sam po političnem prepričanju levičar, se ni nikoli strinjal z nastopanjem Slovencev znotraj italijanskih levih strank, ampak se je kot narodnjak zavzemal za samostojno politično nastopanje.

Takratnemu režimu v Sloveniji pa se je zameril predvsem z izidom knjižice Edvard Kocbek pričevalec našega časa leta 1975, ki jo je skupaj z Alojzem Rebulo napisal ob 70-letnici Edvarda Kocbeka. V intervjuju je takrat Kocbek prvič spregovoril o povojnem pokolu vrnjenih slovenskih domobrancev, zaradi česar so Pahorju jugoslovanske oblasti za dalj časa prepovedale vstop v državo.

Kritično držo ohranja pisatelj še danes Boris Pahor in njegova dela so doživela ponovno ovrednotenje šele po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ko je prejel Prešernovo nagrado in častni znak svobode Republike Slovenije. Kritično držo ohranja pisatelj še danes, na primer ob polemikah o italijanskem dnevu spomina na povojne poboje in odhod Italijanov iz Istre, pri čemer Italiji očita pozabljanje na fašizem, obenem pa je kritičen tudi do slovenskega zadržanja.

Francija je leta 2007 Pahorju podelila red viteza Legije časti Trpljenje primorskih Slovencev pod fašizmom in grozote nacističnih taborišč sta glavni temi Pahorjevih literarnih del, med katerimi je treba omeniti zbirko novel Mesto v zalivu ter romane, kot so Nomadi brez oaze, Spopad s pomladjo in predvsem Nekropola, zaradi katerih je Boris Pahor postal znan prej v tujini kot doma. Zanj se je navdušila predvsem Francija, ki ga je 27. septembra 2007 odlikovala z redom viteza Legije časti.

Večkratni kandidat za Nobelovo nagrado Pahorja je po dolgem ignoriranju odkrila tržaška italijanska javnost, ko je leta 2003 prejel nagrado zlati sveti Just, v letu 2007 pa ga je zaradi novega italijanskega prevoda Nekropole odkrila širša italijanska javnost. Tako bodo v četrtek v italijanskem kraju Viareggio pisatelju podelili mednarodno literarno nagrado Viareggio Versilia. Pahorjeva dela so prevedena v številne evropske jezike, pisatelj pa je bil večkrat kandidat za Nobelovo nagrado.

Izid Pahorjeve avtobiografije Pahorjevo 95-letnico je Študentska založba želela počastiti z izidom njegove avtobiografije z naslovom Moje suhote, ki jo bodo predstavili v torek, 26. avgusta, v Padni v slovenski Istri (Cafe Istranova ob 18. uri), kjer se bo z jubilantom pogovarjal glavni in odgovorni urednik zbirke Beletrina Mitja Čander.

Vse najboljše, Boris! Že danes pa bo v Pokrajinskem muzeju v Repnu pri Trstu ob 19. uri srečanje z naslovom Vse najboljše, Boris!, ki ga prirejajo Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Založništvo tržaškega tiska, založba Mladika, Kulturno društvo Kraški dom in Zadruga Naš Kras in bo potekalo v znamenju izida zgoščenke Varuhu jezika in modrijanu nad zalivom. S Pahorjem se bo pogovarjal Horst Ogris, urednik slovenskih oddaj avstrijskega radia v Celovcu.