Bela Horvat: V Sloveniji veljajo le zveze, papir in starost

Bela Horvat je občinstvo ob nedavnem kulturnem prazniku prikoval na stole, medtem ko so se ob njegovem igranju miže trgale niti žime na loku, ki je kot začaran drvel po strunah njegove violine. A Bela je bil le uvodna, skorajda animacijska točka pred pogovorom z enim od slovenskih pesnikov, ki pa nas je s svojo glasbo v trenutku uspel iz vsakdana potegniti v svet umetnosti. Ko sva po koncu programa spregovorila nekaj besed, mi je bilo v trenutku jasno, da je velik talent, ki ga nedvomno čaka zanimiva glasbena pot in ki šteje, tudi sama sem komaj verjela, le 16 pomladi. Pri petih letih zame ni bilo glasbene šole Bela je dijak drugega letnika gimnazije Kranj, ki ima v žepu že diplomo glasbene akademije na Dunaju. Iz mene je seveda kar ušlo vprašanje –kako je to mogoče? Bela pa je, kot da je tega že davno vajen, modro vrnil najin pogovor na začetek in slikovito popisal svoje začetke: "Svoje šolanje sem na miniaturni violini začel pri dveh letih in pol. To je zelo zgodaj. V Sloveniji to ne bi bilo mogoče. A ker smo takrat živeli v Veliki Britaniji, kjer s šolanjem začenjajo zelo zgodaj, je šlo. Hitro so videli, da imam smisel za melodije, harmonije oziroma da je moj slušni organ dobro razvit." (Zanimiva opredelitev za posluh, ni kaj!)

Dobro je, da začneš čim bolj zgodaj Ali ni to malce zgodaj za otroka? Bela se ne strinja, saj je po njegovem mnenju glasbeno šolanje podobno kot socializacija: "Začneš z nule in dobro je, če je to čim bolj zgodaj, saj je pozneje vse težje spreminjati ustaljene vzorce. Še posebej, če so napačni." Pri petih letih se je iz Kalifornije, kjer je bil Bela rojen, in nato Velike Britanije vrnila v Slovenijo.

Premlad za vpis na glasbeno šolo Bela so starši želeli vpisati v glasbeno šolo, kar pa ni bil mačji kašelj, saj je bil Bela za slovenske šole še premlad. Na koncu so ga vpisali na zasebni glasbeni atelje Tartini v Ljubljani, kamor je že zelo kmalu začel iz Kranja z avtobusom hoditi sam. Vse skupaj se sliši kot načrt zelo ambicioznih staršev, a Bela pojasni, da nanj nikoli niso pritiskali z zahtevami ali željami, ampak so mu želeli dati le čim boljšo predispozicijo, če bi želel razvijati svoj talent.

Vedno sem se zanašal na svoj talent Kmalu se je začel udeleževati tekmovanj in kot po tekočem traku pobirati priznanja: "To je razumljivo, saj sem imel takrat za sabo že skoraj sedem let igranja, preostali pa enega. Ampak nikoli pa nisem bil delaven, vedno sem se zanašal na svoj talent." Pri trinajstih je tako imel končano osnovno in srednjo glasbeno šolo in vedel, da bo moral po nadaljnje znanje v tujino.

Odločil se je za obiske ur pri priznanem dunajskem profesorju Leonidu Sorokowu, ki ga je kot violinista popolnoma na novo postavil in ga tudi spodbudil za vpis na dunajsko akademijo, ki jo je z diplomo Hochbegabten razreda, ki je namenjena mladini, tudi zaključil. Ob vprašanju, kako gre to skupaj z uspehom na gimnaziji v Sloveniji, Bela odvrne, da mu je bila "gimnazija do zdaj svinjsko lahka", a se je letos prav zaradi ogromnega števila ur, ko je manjkal na ledinski gimnaziji, prepisal na kranjsko gimnazijo, kjer se še enkrat podaja skozi drugi letnik.

Violinist je interpretator, komponist pa kreator Kam naprej? Lani, ko je imel v žepu diplomo, si je želel odgovoriti na vprašanje, kaj si sploh želi in kot pravi, ga je iskrenost s samim seboj pripeljala do spoznanja, da "si kot violinist le interpretator, kot komponist, džezer pa si že kreator", zato bo naslednje leto poskusil srečo na študiju džez kompozicije v Amsterdamu, Rotterdamu ali v Gradcu, zato zdaj veliko časa nameni lastnemu samoizpopolnjevanju s študijem teorije in igranjem violine.

In kje si želi ustvarjati? Bela iskreno prizna, da ne v Sloveniji, saj ni preveč navdušen nad stereotipom slovenskega naroda, ki se še zlasti kaže v glasbenem svetu, kjer "veljajo le zveze, kaj je napisano na papirju in koliko si star". Verjamem, da ne preveč spodbudno okolje za mladega in entuziazma polnega glasbenika, ki mu je komponiranje izziv, zato ima v predalu že kar nekaj svojih izdelkov, ki pa jih bo predstavil, "ko bodo zares dobri".