Atelje v kletnih prostorih

Mojca Zlokarnik je akademska slikarka in grafičarka. Po končanem študiju slikarstva je na Akademiji za likovno umetnost nadaljevala svoj študij še na grafični in slikarski specialki. V času podiplomskega študija na ALUO je tri mesece študirala slikarstvo v Pragi. Njen likovni svet se nenehno prestopa, dopolnjuje in nadgrajuje med medijem slikarstva in grafike. Magistrica umetnosti je svoja dela predstavila na mnogih skupinskih in samostojnih razstavah v Sloveniji in po svetu. Poleg likovne produkcije je umetnica ustvarjalna tudi kot odgovorna urednica revije Likovne besede.

Likovni svet Mojce Zlokarnik se že od študijskih let rojeva v kletnem prostoru družinske hiše v Ljubljani. V kleti, kjer si je umetnica uredila atelje, je, kot pravi, ustvarila svoja dela že za diplomsko nalogo. Od tedaj je v majhnem in intimen okolju ustvarila mnogo grafičnih odtisov in slikarskih del. V ateljeju samostojne kulturne ustvarjalke obiskovalca obkrožajo barve, odtisi, čopiči, grafični valjčki, platna, delovna miza in tiskarska preša, na kateri nastajajo njeni barvni odtisi.

Prav z barvami umetnica gradi likovno polje, v katerem ustvarja različne napetosti, ki jih svetlobne valovne dolžine prevajajo in naredijo gledalcu vidne. Njeni barvni odgovori na stvarni svet in nagovori gledalcu so subtilni, krhki in lirični v abstraktnem jeziku. Jezik, ki ga govori s pomočjo barve in organizacijo likovnega polja, pa ima toliko prevodov, kolikor se na nosilcu njene podobe ustavi pogledov. Pogled poleg intenzivnih barv in subtilnih oziroma sublimnih prehodov med različnimi odtenki barve dopolnjujejo še subtilna risba, ki nadgrajuje podlago z dodatno vsebino. Risba v linorezu je tanka, kot bi jo ustvarila s peresom in ne linoreznim nožkom. Zareze v materialu tako sodelujejo z barvnimi prehodi, ki so meglice nad vodo, lirični kot njena dela.

Umetnica v postopku slika na linolej. Barva ni le ploskovit prenos materiala na nosilec, ampak vključuje tudi različne prehode, ki v ustvarjalnem procesu zahtevajo potrpežljivost, natančnost in umetniško virtuoznost. Umetnica doda, da lahko za en odtis matrice porabi tudi več ur, ki so potrebne, da na matrici ustvari želeni učinek.

"Šponanje barve do konca" Umetniki radi žargonsko rečejo, da barva na platnu ali papirju "crkne". Ta mrtvost je posledica pigmenta, ki se v mešanici z vezivom v procesu sušenja začne spreminjati. S sušenjem se spreminja nasičenost in intenzivnost barvnega nanosa. Mojca Zlokarnik, ki jo zanima teorija barve in likovno teorijo predava tudi mladim generacijam, to fizično lastnost barve izkorišča in študijsko rešuje z različnimi barvnimi kontrasti, ki vzdržijo napetosti med barvnimi odnosi, kjer težko rečemo, da je barva umrla. Barva v njenem primeru tudi posušena žari in živi.

Poleg barve pa je umetnica svoj ustvarjalni opus začinila še z velikostjo barvnih odtisov. Matrice, ki se sestavljajo in zlagajo kot talna linolejna obloga, so lahko različnih dimenzij in tako prestopajo standardizirano velikost grafike. Grafični list je v njenem primeru tudi zvitek papirja, ki se meri v metrih. Prav pred kratkim se je podpisala na tri metre dolg zvitek oziroma na rižev papir v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani (MGLC). V grafičnem ateljeju je umetnica v tehniki sitotiska ustvarila štiri različne variacije barvnih vibracij na nosilcu. Umetnica, ki pravi, da jo zanimajo papir, različni materiali in strukture nosilca, je tudi sama eksperimentirala in izdelovala papir. Doma v ateljeju in kar v domači pralnici izdelan papir je podloga številnih njenih likovnih rešitev.

Kletni atelje, kjer dnevno svetlobo zamenjajo reflektorji, je na nek način študijski prostor svetlobe. Namreč prav svetloba, ki jo je tam tako malo, se v intenzivnosti različnih pigmentov ustvarja na novo in tudi s pomočjo umetne svetlobe obstaja, se odbija od nosilca, zabija v nas gledalce v galeriji.

Kaj je pri grafiki najboljše? "V procesu ustvarjanja je vsak korak zanimiv in vsak korak eksperiment ali kreativen poskus. Grafika se zgodi, njen najlepši moment je tam, ko se list papirja odlepi od matrice. Preseneti te do popolnosti. Vrhunski dogodek zažari popolnoma drugače kot pri gradnji slike. Pri sliki barvne nanose vidim sproti, v grafiki pa se odtis, končen izdelek zgodi v enem trenutku."