AKSL: V notranjem opremljanju je vse dovoljeno

Kavarna Rog je eden izmed njunih zadnjih končanih projektov in da je res nekaj posebnega in vrednega ogleda, je dokaz nominacija za prestižno nagrado contract world award. Gre za eno najprestižnejših nagrad za inovativno oblikovanje interjerja, biro pa je uvrščen v kategorijo new generation (nova generacija arhitektov pod 40 let).

Čeprav je v lokalu veliko trendovske črne barve, od luči do točilnega pulta in tal, je bilo vzdušje vse prej kot temačno. Aleš in Špela sta se kljub začetni tremi pred kamero zelo razgovorila in pol ure pogovora je minilo kot za šalo.

Njuno delo v lokalu je res hvale vredno, prav tako tudi bele pravljične ilustracije koles na črni steni, ki sta jih risala Saša Kerkoš in Dani Bajc.

Opremili ste restavracije Cubo, Rožmarin in Valvas'or. Prepoznavne in dobro obiskane so postale verjetno tudi zaradi vašega dela. Kaj je na njih takšnega, da privablja ljudi?

Aleš: Restavracije, začenši s Cubom, so postavile nove kriterije estetike lokalov. Uvedli so drugačno ponudbo in novo dojemanje prostorov. Meniva, da tega manjka, da obstaja kritična masa ljudi, ki to išče, ki bi ji bilo to blizu. Cubo je bil pilotski projekt in je nehote postal "trendsetterska" ljubljanska restavracija, kasneje tudi zgodba o uspehu. Pokazalo se je, da ljudje hočejo sodobnejše prostore, ki so izčiščeni in se v njih dobro počutijo in izkazujejo neko svetovljanskost.

Najljubši material?

Špela: Pravzaprav ga ni, zelo rada pa jih kombiniram. Rada se igrava s tem, da nove materiale poskušava aplicirati na že znano obliko, na že znano kompozicijo, materiali so orodje, s katerimi delam.

Trendi v arhitekturi?

Špela: Če so bila v prejšnjem stoletju postavljena jasna pravila glede funkcionalizma, kako in kaj se sme kombinirati, kako morajo linije potekati, potem je sedaj v notranjem opremljanju dovoljeno vse. Gre za raznovrstnost znotraj tipologije. Ni pomembna toliko funkcija stola in masovna izdelava, ampak kako oblikovati na sto in en način.

Objekti poželenja?

"Hm, midva jih imava ogromno, več kot pet." (Smeh. Nato se v mislih začneta sprehajati po stanovanju in iskati takšne kose. Strinjata se, da sta pravzaprav zaljubljena v špansko oblikovalko Patricio Urquiole, ki sta jo tudi "uporabila" v kavarni.) "Pri izboru svojega objekta poželenja se moraš z njim začutiti, ne samo da ga vzameš kot kultni objekt, mora ti biti pisan na kožo."

Čeprav skupaj preživita delovni čas, v tem ne moreta najti slabe lastnosti. Verjetno so zato njuna dela odraz ljubezni in dobrega razumevanja.