Zgodba dveh dobrih sosedov: Kulturna dediščina na slovensko-hrvaški način

Nov turistični projekt Jastrebarskega in Črnomlja z zanimivim imenom kulTura dokazuje, da so meje le črte na zemljevidu in se jih s sodelovanjem lahko zabriše. S povezovanjem številnih turističnih točk v zanimivo turistično pot želijo obiskovalce prepričati, da sta ti dve mesti vredni postanka.

Vse več je projektov, ki temeljijo na meddržavnem sodelovanju in se sofinancirajo s sredstvi Evropske unije. Med njimi je tudi projekt kulTura s sloganom Tudi dediščina Jaske in Črnomlja je lahko "kul". Za vse. Nastal je kot rezultat povezovanja kulturne dediščine dveh krajev na slovensko-hrvaški meji: občine Črnomelj in mesta Jastrebarsko.

Projekt kulTura je navdih našel v dejstvu, da je ob slovensko-hrvaški meji več kot 50 manjših zgodovinskih mest, za katera je značilna bogata kulturna dediščina z velikim potencialom za privabljanje gostov, tako domačih kot tujih.

Eden izmed takšnih mest je Črnomelj, ki se je skupaj z Jasko odločil za promocijo obstoječe kulturne dediščine v skladu s turističnimi trendi, da bi dosegel večjo obiskanost in populariziral velikokrat po krivici nezanimivo čezmejno območje. V sklopu projekta se je oblikoval nov turistični produkt kulTura, ki združuje kulturne znamenitosti in bogato lokalno ponudbo v sodelovanju s številnimi partnerji: Turistično skupnostjo mestne občine Jastrebarsko, Fakultetama za elektrotehniko in arhitekturo Univerze v Ljubljani, Razvojno informacijskim centrom Bela krajina, Mednarodno univerzo Libertas in štirimi pridruženimi partnerji.

Okvir za tovrstno čezmejno sodelovanje Slovenije in Hrvaške predstavlja program Interreg VA Slovenija - Hrvaška v finančni perspektivi od 2014 do 2020. 

Črnomelj: 15 kulturnih znamenitostih na sotočju Lahinje in Dobličice

Mestna muzejska zbirka Črnomelj je stalna muzejska razstava, ki se osredotoča na zgodovino kraja in okolice, vključno z njegovimi prebivalci, in najbolje pripoveduje zgodbo o bogati tritisočletni zgodovini kraja v srcu Bele krajine. Stavba muzeja je tudi rojstna hiša slovenskega pesnika in pisatelja Mirana Jarca.

Župnišče in Pastoralni center: Župnišče je osrednja stavba vzhodnega dela mesta, ki je svojo današnjo podobo dobila leta 1808. Je dom razstave Mesto pod mestom, v sklopu katere se lahko si ogledate edinstveno prezentacijo pod steklenimi tlemi ostanka zidin iz obdobja pozne antike, s konca 14. oz. začetka 15. stoletja, ter ostanke srednjeveškega obzidja Črnomlja. Pastoralni center je bil odprt leta 1998, ko so na lokaciji sredi starega mestnega jedra opravili arheološka izkopavanja.

Cerkev Svetega Duha (s poznoantičnim obzidjem) je v železni dobi predstavljala sam rob naselbine, v pozni antiki pa je bila tukaj zgrajena cerkev, to pričujeta ohranjena cerkvena apsida in poznoantični mozaik Oglejskega tipa iz 4. oziroma 5. st., ki je eden še redkih ohranjenih. V srednjem veku je imela vlogo obrambne utrdbe na jugovzhodu mesta, v 15. stoletju pa se je razvila v sedanjo cerkev.

Podstrešje cerkve je eno najpomembnejših poletnih zatočišč dveh porodniških kolonij netopirjev velikih podkovnjakov in vejicatih netopirjev v Sloveniji. Najbolj zanimive trenutke v življenju netopirjev – ko breje samice osnujejo porodniško gručo, do skotitve mladičev in njihovega odraščanja – lahko od maja do septembra s pomočjo video kamere, nameščene na podstrešju, spremljate na zaslonu v cerkvi Sv. Duha.

Primožičeva hiša stoji na vogalu trga pri cerkvi Sv. Duha, posvečena je učiteljici in kulturni delavki Josipini Pepci Primožič, ki je svoje življenje posvetila poučevanju številnih generacij. Hiša, obnovljena v slogu tipičnih hiš s konca 19. stoletja, postavljena ob malem trgu, predstavlja bivališče nižjega sloja črnomaljskega meščanstva. V njej se odvijajo občasne razstave in delavnice domače in umetnostne obrti belokranjskih rokodelcev.

Korenova hiša je bila zgrajena v obdobju med letoma 1910 in 1913 v slogu art nouveau in je ena od zelo ambiciozno zgrajenih hiš v osrednji tržni ulici.

Sinkovičeva hiša krasi zahodno linijo osrednje mestne ulice, ulice Staneta Rozmana. Stoji nasproti župnijske cerkve in je vse do danes ohranila podobo z začetka 20. stoletja, ko je imela vlogo gostilne in mesarije.

Cerkev svetega Petra je prvič omenjena leta 1228 kot središče črnomaljske pražupnije. Leta 2018 so v notranjosti cerkve izdelali mozaik, ki prikazuje Jezusovo spremenjenje na gori, delo umetnikov iz Centra Aletti, pod vodstvom patra Marka Ivana Rupnika. 

Stara šola, zgrajena konec 19. stoletja, je posebna zaradi ohranjenega kamnitega stopnišča, ki ga krasi najdaljši lestenec v Sloveniji, delo domačega akademskega kiparja Jožeta Vrščaja.

Komenda: Stavba je bila zgrajena v 14. stoletju, današnjo podobo pa je dobila po prezidavi leta 1655. Pozidana je bila kot gospodarsko središče črnomaljskih posesti cerkvenega nemškega viteškega reda.

Spomenik NOB na Gričku velja za enega najpomembnejših spomenikov v Beli krajini, nekoč znan pod imenom Komendski hrib. Posvečen je belokranjskim žrtvam fašističnega režima med drugo svetovno vojno. Arhitekturno kompozicijo v obliki gomile je zasnoval arhitekt Marko Župančič, sin belokranjskega pesnika Otona Župančiča. Reliefi z vojnimi prizori so delo kiparja Jakoba Savinška.

Sokolski dom je bil zgrajen leta 1925 po načrtih ljubljanskega graditelja Viljema Trea, obnovljen pa leta 1952 pod nadzorom arhitekta Branka Simčiča. Februarja 1944 je bilo v njej zasedanje SNOS-a (Slovenski narodnoosvobodilni svet). 

Spomenik padlim borcem v 1. svetovni vojni vključuje imena 83 padlih Črnomaljcev v prvi svetovni vojni, ki so vdelana v ganljiv bronasti relief kiparja Franceta Goršeta Človek, glej!

Črnomaljski grad – Zakladnica je najmogočnejša stavba mestnega jedra. Začetki gradu segajo v konec12. stoletja. V klet je umeščena mestna zakladnica, kjer je za obiskovalce na enem mestu na inovativen način predstavljeno raznoliko bogastvo mesta, občine in Bele krajine.

Posojilnica je predstavnica ambicioznejše historicistične arhitekture z bogato členjenimi fasadami s konca 19. stoletja in pomembno sooblikuje glavni mestni trg.

Stoničev grad ni bil nikoli grad, je pa stavba imela poseben status svobodne hiše. Današnje poslopje od leta 1768 združuje tri samostojne zgradbe, ena od njih je bila mestni stolp. V celoto jih povezuje obok, velb nad ulico.

Kot trajni dosežek projekta za prebivalce in obiskovalce Črnomlja so v zgodovinskem mestnem jedru obnovili ulice in trg ter postavili stalno razstavo Zakladnica Črnomlja kot turistično vstopno točko v mesto.

Za zagotavljanje dostopnosti gibalno oviranim osebam je Občina Črnomelj s premičnimi klančinami zagotovila vstop v vse objekte na trasi kulTure.

Več informacij:

Jastrebarsko: mesto prepovedane ljubezni med grofom in kmetico

Kapela Svetega Duha je priljubljena kapela prebivalcev zgornje Jaske in biser cerkvene arhitekture. V njej boste najprej opazili čudovit oltar neobaročnega sloga, postavljen davnega leta 1852.

Mestni muzej in galerija Jastrebarsko: Nekdanja mestna hiša hrani arheološko, kulturno-zgodovinsko in etnografsko dediščino jaskanskega območja: stare obrti, grofe Erdödy, bulo Bele IV., s katero je Jastrebarsko leta 1257 dobilo status svobodnega kraljevskega mesta.

Trg Josipa Juraja Strossmayerja in Kip družine: Majhen romantičen trg, na katerem so se skrivalnice igrali najmlajši, mladi doživeli prve poljube in se po njem sprehajali prav vsi, krasi Kip družine avtorice Milene Lach, simbol zbiranja vseh generacij.

Družinska hiša Starčevićev: Zaradi zrelosti in priimka so Anteja Starčevića že v mladih letih sošolci klicali "stari". Hrvaški politik in odvetnik je svoje življenje skupaj z nečakom Davidom posvetil boju proti nemški in madžarski prevladi.

Spomenik Vladka Mačka: Redki vedo, da je ta znani hrvaški politik in mirovnik prvi uporabil sintagmo železna zavesa, ki jo je pozneje prevzel britanski premier Winston Churchill.

Napoleonova bolnišnica ali Šubarjeva hiša: Jastrebarsko je bilo v Napoleonovih časih del Ilirskih provinc. Iz tega časa je ena najstarejših jaskanskih stavb, ki je bila najprej bolnišnica in nato hiša v lasti družine Šubar.

Park dvorca Erdödy – Žitnica – Most Ljube Kraljević: To je najlepše mesto za dnevne in večerne sprehode. Kot simbol povezovanja ljudi je Most Ljube Kraljević spomin na veliko ljubezen grofa Stjepana Erdödyja in kmetice Ljube Kraljević.

Sodarska zbirka družine Golub šteje kar 233 eksponatov in ima status kulturne dediščine RH.

Frančiškanski samostan in Cerkev Blažene Device Marije: Kulturni spomenik najvišje kategorije je bil prvotno kot obljuba bana Petra Erdödyja zgrajen za cerkveni dominikanski red, leta 1602 pa so ga prevzeli frančiškani iz Bosne.

Spominsko obeležje nedolžnemu trpljenju hrvaških žrtev vseh vojn: Pobudnik projekta je bilo Policijsko združenje braniteljev Jastrebarsko, za postavitev in ureditev okolice pa je poskrbelo Mesto Jastrebarsko.

Zgodovinski grobovi (mestno pokopališče): Na sprehodu lahko izveste, kdo so bili grof Stjepan Erdödy, najpomembnejši jaskanski pesnik Vladimir Vlaisavljević, dolgoletni župan in gasilski vojvoda Mirko Škrabe ter številni drugi, ki so s svojim delovanjem obogatili zgodovino Jastrebarskega.

Cerkev Svetega Nikole Škofa: Omenja se že v listini kralja Bele IV. iz leta 1257, znana pa je po nagrobni plošči Petra Erdödyja ter Hefererjevih orglah.

Lekarna Bival je danes ena najbolj ohranjenih stavb, ki so nekoč sestavljale vizuro Gajevega sprehajališča ali promenade.

Kot trajni dosežek projekta za prebivalce in obiskovalce v Jastrebarskem so v zgodovinskem mestnem jedru uredili Turistično informacijski center, v parku gradu Erdödy pa paviljon za družabne prireditve.

V Jastrebarskem so postavljene premične klančine na skupaj devetih lokacijah, od tega na treh objektih kulturne dediščine, pet na lokacijah gostinskih objektov, ki so na turistični poti kulTure, in ena v informacijskem centru Jaska.

Več informacij:

Mobilna aplikacija

Eden izmed ključnih rezultatov projekta je hkrati tudi mobilna aplikacija kulTura, ki obiskovalce aktivno vključuje v (d)oživljanje kulturne dediščine dveh mest ter jih poučno in interaktivno vodi po poti kulTure z uporabo navigacije GPS, tehnologije obogatene resničnosti, interpretativnih zgodb in interaktivnih zemljevidov.

Skozi igre, uganke in zagonetke uporabniki odkrivajo zgodovino, nagrajujejo pa jih točke, ki jih zberejo med ogledom znamenitosti in jih nato pri različnih ponudnikih zamenjajo za različne ugodnosti.

Pomemben trajnostni vidik mobilne aplikacije in digitalne bonitetne kartice je, da poleg Črnomlja in Jastrebarskega omogočata vključitev v sistem tudi drugim mestom ob slovensko-hrvaški meji in drugje. Še en bistveni vidik mobilne aplikacije in njenih funkcionalnosti pa je, da ob digitalni izkušnji prihaja tudi do osebnih interakcij med obiskovalci in gostitelji, zato so vodniki v ta namen posebej usposobljeni za tolmačenje dediščine. Mobilna aplikacija temelji na principu razvoja po meri uporabnikov in upošteva načelo, da mora tehnologija služiti ljudem. 

V očeh kulture smo vsi enaki

Posebnost produkta kulTura je, da so ogledi znamenitosti prilagojeni gibalno oviranim osebam, zaradi česar sta Črnomelj in Jastrebarsko pionirja med manjšimi kraji ob hrvaško-slovenski meji, ki zagotavljajo turistično izkušnjo gibalno oviranim osebam.

Osebam na invalidskih vozičkih je omogočen dostop do objektov, nabavljene so bile mobilne rampe za premagovanje višinskih razlik in olajšan dostop osebam z invalidskimi vozički v objekte kulturne dediščine. Prav tako so turistični vodniki usposobljeni za strokovno vodenje oseb z gibalnimi ovirami.

Poleg ozaveščanja o prepoznavnosti kulturne dediščine, njenem ohranjanju in aktiviranju v turistične namene, je bil eden od ciljev projekta vključevanje lokalnih muzejev, kulturnih društev, občanov, lokalnih ponudnikov in obrtnikov z zbiranjem zgodb, fotografij in drugega zgodovinskega gradiva ter vsebin za povečanje razumevanja nesnovne dediščine.

Poleg tega je kulturna dediščina na manjših območjih, kot sta Črnomelj in Jastrebarsko eden od potencialov za privabljanje obiskovalcev, da bi še naprej razvijali lokalno turistično ponudbo manjših ponudnikov na področju gastronomije, obrti, nastanitve in drugih storitev.

Po zaključku projekta naj bi se obisk znamenitosti kulturne dediščine v Črnomlju in Jastrebarskem povečal za vsaj 3,5-krat v primerjavi z izhodišči obiskov v letu 2016. Natančneje gre za približno devet tisoč novih obiskovalcev, ki bodo s pomočjo projekta še bolj motivirani za obisk Črnomlja in Jastrebarskega.

Dober glas seže v deveto vas

Vse dejavnosti so bile podkrepljene z močno komunikacijsko podporo, ki je vključevala tudi javne dogodke. Izdelana je bila spletna stran https://kul-tura.hr/sl.

Pripravljeni so bili informativni materiali in brošure v več jezikih, izvedena je bila promocijska kampanja. Poleg tega je bilo poskrbljeno, da so lokacije obiskali priljubljeni vplivneži, ki so iz prve roke odkrili in se prepričali o lepotah Črnomlja. Projekt kulTura se je uveljavil kot 'kul' ogled mesta po meri obiskovalcev, ki na do zdaj neprimerljiv način predstavlja njihovo kulturno dediščino in lokalno ponudbo, hkrati pa omogoča živo in virtualno srečanje z zgodovinskimi osebnostmi na ulicah, trgih in parkih Črnomlja in Jastrebarskega.

Rezultati projekta, ki se uradno zaključuje z letošnjim letom, ne bodo izginili, saj so dobro postavili temelje za to, kar bo še naprej privabljalo obiskovalce v obe mesti po zaključku tega projekta.