Wachau - ena lepših kulturnih pokrajin Evrope

Na urejenih poteh številne skupine navdušencev nad nordijsko hojo, gost ladijski promet na Donavi, prvi pogumni kopalci … takšni so prvi majski vtisi ob obisku avstrijskega svetovno znanega predela Wachau.

Pa je to le prvi vtis - bogata zgodovina tega dela Avstrije, številne kulturne znamenitosti, slikovita pokrajina … obiskovalce silijo k novemu odkrivanju. Zdi se, kot bi domačini kar tekmovali, kdo bo pokazal najboljše, kar imajo. Zato ni prav nič nenavadno, da Wachau, že od nekdaj navdih umetnikov in umetnikov življenja, dandanes privablja turiste z vsega sveta. Rečna dolina Wachau, od Dunaja oddaljena 80 kilometrov, se razprostira ob Donavi, med Melkom in Kremsom. Gre za približno 40 kilometrov dolgo turistično in vinorodno pokrajino, ki od leta 2000 sodi tudi v sklop Unescove kulturne dediščine. Na eni strani je obdana z gozdovi, na drugi pa je blaga klima dolinskega dna omogočila razvoj intenzivnega vinogradništva in sadjarstva na pobočjih kamnitih teras. Domačini se radi pohvalijo s slastnimi marelicami in raznolikimi domačimi mareličnimi specialitetami ter s kakovostnimi vini, zlasti zelenim veltlincem in rizlingom.

Svetovno znani vinogradniki

Zametki vinogradništva v Wachauu segajo že v čas Rimljanov, ki so tod postavili temelj kultivirane vinorodne krajine. Da bi na strmih pobočjih Wachaua sploh lahko pridelovali vino v večjih količinah, so morali najprej ustvariti primerne površine. Najbolj primerne so bile terase, ki so jih takrat že poznali v drugih kulturah.

Pred zdrsi so terase zaščitili s kamnitimi zidovi, ki so jih pred stoletji gradili brez malte in tako so v Wachauu ostali vse do danes sestavljeni le iz skrbno položenih kamnov, ki dajejo pokrajini prav poseben pečat. Wachau je danes svetovno znano vinorodno področje, kjer na strmih, s soncem obsijanih terasah uspeva trta. Pravi recept za izjemno kakovost vin so menda številni sončni dnevi in hladne noči. K temu pa je gotovo treba dodati še izkušnje in znanje svetovno znanih vinogradnikov, ki sodelujejo v združenju "Vinea Wachau Nobilis Districtus", na kratko Vinea Wachau, in se zavzemajo za zaščito, kakovost in ugled svojih vin.

Več kot devet stoletij benediktinskega samostan Melk

Na eni najboljših leg, na vhodu v Wachau, Donava že stoletja skrbi za to, da sem zahajajo zanimivi ljudje; trgovci, umetniki, menihi, misleci … Zato ni nenavadno, da so prav nad mestecem Melk zgradili samostan, ki je danes zaradi svoje zgodovine, arhitekture in zbranega umetnostnega bogastva obvezna postaja vsakogar, ki zaide v ta konec. Samostan Melk je namreč mojstrovina tistega obdobja umetnostne zgodovine, ki je tipično avstrijsko, torej baroka. Odlika stavbenika Jakoba Prandtauerja je bila namreč zlasti v tem, da je svoje umetnine postavil v naravno okolje, pri čemer sta se narava in umetnost spojili v čudovito celoto, in tako je samostan Melk pravi umetnostni dragulj, ki je že od svojega nastanka tudi pomemben duhovni in kulturni center.

Samostan so pred časom temeljito prenovili in danes predstavlja vrhunec kulturnih znamenitosti Avstrije. V vsem samostanskem kompleksu s svojo mogočnostjo najbolj prevladuje cerkev. Veliko pozornosti pa vzbuja tudi knjižnica, ki je takoj za cerkvijo najpomembnejši prostor benediktinskega samostana.

Knjižnica danes obsega skupno 12 prostorov, v njej pa je spravljenih 1888 rokopisov, 750 inkunabul, 1700 del iz 16. stoletja, 4500 iz 17. in 18.000 iz 18. stoletja, skupaj z novimi knjigami pa približno 100.000 del. V svet svetovne literature pa je knjižnica vstopila tudi z legendarnim romanom Ime rože. Obiskovalce samostana pa navduši tudi nov samostanski muzej, urejen v cesarskih sobanah, ki trenutno velja za najsodobnejši samostanski muzej v Avstriji. Razstava z naslovom "Na poti od včeraj do danes - samostan Melk v zgodovini in sedanjosti" je živa pripoved dolge zgodovine vzponov in padcev, ki jih je doživljal samostan. Aktualno dogajanje v samostanu Melk pa je predstavljeno s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi, kot so videoinstalacije, računalniške animacije … Obiskovalec vidi v glavnem le muzejske prostore samostana, za starimi zidovi pa se še zmeraj odvija živahno življenje. Menihi svetega Benedikta molijo in delajo na tem kraju že dlje kot 900 let. Samostan ima dve osnovni nalogi; izobraževanje mladih in dušno pastirstvo v župnijah. Dohodki samostana, pridobljeni z gospodarstvom in turizmom, so v celoti namenjeni izpolnitvi obeh osnovnih nalog in dragemu ter zahtevnemu vzdrževanju samostanskih poslopij.

Krems - mesto kulture

Krems sodi med najstarejša avstrijska mesta. Živahno mestece najprej navduši z domačnostjo in očarljivim starim mestnim jedrom, kaj kmalu pa obiskovalec odkrije še njegovo drugo plat. Zaradi izjemnega kulturnega dogajanja je Krems postal v zadnjih letih zanimiv tudi za ljubitelje sodobne umetnosti. Obiskati je treba le njihovo umetniške miljo, Kunstmeile Krems, kjer se zvrstijo galerija sodobne umetnosti Kunsthalle, muzej karikatur, kjer so do novembra na ogled znameniti racman Jaka in drugi junaki legendarnega avtorja Carla Barksa, Avstrijska filmska galerija, v kateri so pravkar odprli razstava o Marlene Dietrich …

Loisium - več kot muzej in vinoteka

Iz Kremsa se je vredno zapeljati še deset kilometrov proti severu, v Langenlois. Tod se lahko od septembra 2003 pohvalijo s prav posebnim centrom, imenovanim Loisium, ki je gotovo poslastica za vse, ki jih zanima zgodovina vinogradništva in kultura vinorodnih krajev. Loisium je namreč več kot muzej in več kot vinoteka. Zanimivo zgradbo, kubus oblečen v aluminij, je načrtoval mednarodno priznani ameriški arhitekt Steven Holl. Zanimiva pa ni le zunanja podoba centra temveč tudi notranjost in razstava. Iz nadzemnega sveta se obiskovalci odpravijo še v podzemlje, kjer se odpre svet kleti, svet skrivnostnih čutov. Vino je mogoče "okušati" z vsemi petimi čuti; lahko ga okušamo, vohamo, poslušamo, vidimo in tipamo. Pot vina, dolga približno kilometer, je skrivnostna, polna presenečenj in tradicionalna hkrati.