Vstaja pivskih turistov

Odločili so se namreč, da bodo otok očistili pijanih nemških in angleških mladih turistov, ki so v zadnjih letih zavzeli ulice in plaže. Namesto pijanih rdečih mladcev in mladenk si želijo starejše, bolj umirjene generacije. Nočejo več, da bi bogataši s svojimi jahtami prav zaradi pobruhane mladine zaobšli Mallorco. Ukrep je bil takojšen: 24-urna prepoved pitja v javnosti. Vse hotele pa bodo v prihodnji sezoni povišali v štiri ali pet zvezdic, da bi lahko povišali cene in preprečili cenene mladinske počitnice.

Pivski turisti zahodne Evrope pa so ogorčeni. Kje pa se bodo zdaj cele dneve nacejali s hektolitri piva (in v primeru Mallorce sangrije)? Kje bodo zdaj izživeli svojo mladost z divjimi počitnicami, ki se jih pozneje niti ne spomnijo, saj so jih od začetka do konca preživeli v pijanem stanju? Britanske oblasti pa so nad odločnostjo prebivalcev Mallorce navdušene: samo letos so tam umrli trije Britanci. V bedastih nesrečah, ki jih je povzročil alkohol.

Naj se sliši še tako trapasto, a pivski turizem je pomemben turističen segment. Skoraj tako kot seks turizem. Vsi vedo, da obstaja, nihče ga ne promovira. Ali ste že kdaj videli kakšen oglas, v katerem bi denimo Čehi pozivali turiste, da naj pridejo v njihove kraje in se nalivajo s pivom, tako kot to tam počnejo slovenski mladci in mladenke? Ali pa, da bi slovito hrvaško plažo Zrće oglaševali kot kraj, kjer se ga lahko do nezavesti napijete in lepo zapečete na soncu? Ne, to so t. i. klubske destinacije, kot take jih prodajajo tudi britanske turistične agencije, recimo počitnice na Ibizi, v Malii na Kreti, v Ayia Napi na Cipru ali v Krakovu na Poljskem, če ste malo bolj "kulturni". Kar je približno tako absurden opis, kot če bi mislili, da Slovenci v Gučo hodijo zaradi kulturnega glasbenega doživetja in maturanti v Grčijo, da si ogledajo ostanke velike civilizacije.

Pivski turizem je nekaj, kaj obstaja in bo obstajalo še naprej, za prebivalce kraja, kjer se to dogaja, je nadležno, a pač potrpijo tistih nekaj mesecev, da se napolni občinska blagajna, nato pa zimo preždijo v blaženem miru brez polulanih ulic. Mogoče bi pa lahko razmislili in kakšen zakoten konec Slovenije, kje sredi hribov, spremenili v klubsko meko. Potrebno je minimalno: nizkocenovna linija do najbližjega letališča, poceni hotel in vedra piva s šnopsom, v katerega so zataknjene dolge slamice. ZAKON!