V slovenskih zdraviliščih več tujih in manj domačih gostov

Število prenočitev tujih gostov v slovenskih naravnih zdraviliščih se je lani povečalo za 6,6 odstotka, medtem ko se je število nočitev domačih gostov za 6,4 odstotka zmanjšalo. Domačih in tujih gostov so tako lani našteli 1,5 odstotka manj kot v letu 2011, njihovih prenočitev pa 0,9 odstotka manj, je povedal direktor Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč Iztok Altbauer.

"Vsesplošen duh varčevanja" "Na domačem trgu je prisoten vsesplošen duh varčevanja," je ugotovil direktor Termane Laško Roman Matek. Poleg gospodarske in politične krize pa so vzrok za padec na domačem trgu tudi omejitve pri napotitvah na zdraviliško zdravljenje. V celotni strukturni vseh prenočitev v slovenskih zdraviliščih imajo pacienti okoli 14-odstoten delež.

Med tujci za najpomembnejše goste veljajo Italijani Domači gostje v slovenskih naravnih zdraviliščih ustvarijo približno 54 odstotkov vseh nočitev, med tujci pa za najpomembnejše goste veljajo Italijani. Ti ostajajo trdno na prvem mestu po številu ustvarjenih nočitev v slovenskih zdraviliščih, pa čeprav so lani to številko zmanjšali za osem odstotkov. Prav tako se je zmanjšalo število nočitev drugih najpomembnejših gostov slovenskih zdravilišč - Avstrijcev.

"Če bi ukinili ruske vize, bi bilo Rusov vsaj še enkrat več" Tretje mesto zasedajo Hrvati, sledijo pa Nemci, ki so že v letu 2011 povečali število nočitev za 13 odstotkov in lani še za dodatnih 11 odstotkov. Nemci so tako na peto mesto po številu nočitev izrinili Ruse, ki so sicer lani povečali število nočitev v slovenskih zdraviliščih za 30 odstotkov. "Očitno smo pravi hit v Rusiji. Če bi ukinili ruske vize, bi bilo ruskih gostov zagotovo vsaj še enkrat več," je prepričan Altbauer.

Cene veliko nižje, stroški pa primerljivi evropskim A številke o poslovanju so precej manj optimistične in lepe, je ugotovil Matek, ki si padec obiska domačih gostov pojasnjuje z vsesplošnim varčevanjem, ob rasti obiska iz tujine pa se sprašuje, ali ni morebiti posledica znižanih cen, s katerimi slovenska turistična podjetja v smislu samoobrambe in zagotavljanja preživetja nastopajo na tujih trgih. Slovenski turizem dosega le eno tretjino cen avstrijskih prenočitev, medtem ko ima stroške primerljive evropskim, je pojasnil.

Veliko lahko stori tudi država Če ne bomo izboljšali poslovnih rezultatov turizma, ni nobenih možnosti za nadaljnja vlaganja ter nadaljnji dvig kakovosti in konkurenčnosti slovenskega turizma, je opozoril Matek. Ob tem je poudaril, da za uspeh slovenskih zdravilišč in celotne turistične panoge ne zadošča, da se vsi skupaj trudijo z opravljanjem najbolj kakovostnih storitev, s katerimi so gosti zadovoljni. Veliko je namreč odvisno tudi od institucionalnih okvirov, zato si Matek želi, da bi z ukrepi za izboljšanje rezultatov tako zdravilišč kot turistične panoge v celoti priskočila na pomoč država.

Države ne prosijo za denar, ampak za ukrepe za uspešnejše poslovanje "Ne želimo državne pomoči," je poudaril. Predlagal pa je, naj se okrepi promoviranje blagovne znamke Slovenija, država pa naj z nekaterimi ukrepi poskrbi za večjo dostopnost Slovenije iz tujine, in sicer z ukrepi na področju izdaje viz, letalskih povezav ter splošnim konkurenčnim poslovnim okoljem.

"Paradni konj slovenskega turizma" Zdraviliške občine so nedvomno paradni konj slovenskega turizma, je poudarila Karmen Novarlič iz agencije Spirit Slovenija. Ustvarijo namreč 30 odstotkov vseh turističnih nočitev v v Sloveniji, sledijo pa gorske občine s 25-odstotnim deležem med vsem nočitvami, obmorske občine (22 odstotkov) in glavno mesto Ljubljana.