Prlekija – kolesarski raj s kulturno noto

Pristno spoznavanje Prlekije Prlekija združuje vrline svojih sosedov: zeleno valovitost Slovenskih Goric in prostrano ravnino Prekmurja. Ljutomer ali "Lotmerk", kot po prleško "gučijo" domačini, je srce Prlekije, ki ga poganjajo z vinogradi posejani griči na čelu z Jeruzalemom, zibelko priznane prleške kapljice.

Prlekija je pravi kolesarski paradiž, v katerem prav vsak kolesar najde nekaj zase: ravninski kilometri stečejo vztrajnim, razgibane poti prek prleških gričev pa so idealen izziv za zahtevnejše. Okolico Ljutomera je najpristneje spoznavati s kolesom, na eni od šesterice označenih kolesarskih poti. Vardova pot (11 km), ki kolesarja pripelje do razglednega Vardovega gradu, Pot sivih čapelj (12 km), ki vodi do edinega gnezdišča sivih čapelj na prleški strani Mure, in Poljska pot (20 km), ki vijuga med prleškimi polji, so bolj ravninske in krajše poti, ki pa vsaka zase doda košček v mozaik prleške naravne in kulturne dediščine. Ljubitelji žlahtne prleške kapljice se bodo odločili za srednje zahtevno Vinsko pot (20 km), ki popelje do Jeruzalema – bisera Prlekije, na Štrkovi poti (31 km), ki se vije po obeh bregovih Mure, pa je mogoče spoznati življenje Prlekov in Prekmurcev v preteklosti in sedanjosti. Oznako najzahtevnejše poti pa si je zaradi razgibanega terena nadela Grossmannova pot (41 km), poimenovana po pionirju slovenskega filma.

Slikovita Grossmannova pot

Grossmannova pot si je ime sposodila pri Karolu Grossmannu, ki je na prelomu 20. stoletja posnel prve slovenske filme: Odhod od maše v Ljutomeru, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu. Njegovo tradicijo nadaljuje Grossmannov festival filma in vina v Ljutomeru, kjer so nastali prvi metri slovenskega filma. Grossmannova kolesarska pot je prav filmsko slikovita in na svojih 41 valovitih kilometrih zahodno od prleške prestolnice postreže z Gajševskim jezerom, magnetom za ribiče in surferje, s številnimi mlini, z moravskimi Biotermami, s kopico razkošnih križev in bohotnih kapelic, kančkom tradicionalne arhitekture, spomladi pa še z rumenimi planjavami oljne repice in s sveže pokošenimi travniki.

Po Vinski poti v Jeruzalem

Vinska pot je idealna izbira za ljubitelje prleškega rumenega zlata, saj je posejana z vinotoči, vinskimi hrami in s turističnimi kmetijami … in pripelje v idilični vasici Svetinje in Jeruzalem, ki je že v 13. stoletju tako očaral križarje, da so mu na poti v Sveto deželo nadeli ime svetega mesta. Oko se opaja z valujočimi griči, prepredenimi z vinogradi, uho prisluhne spevni prleški govorici, nosnice napolni vonj sveže pokošene trave, jezik se razvaja z vrhunskim belim vinom ali dobrotami prleških gospodinj, dlan pa poboža brstečo vinsko trto … pa smo že blizu raja, vtis katerega po legendi o križarjih ustvarjajo razkošna pokrajina, izvrstna vina s prvakom šiponom in gostoljubni ljudje.

Melodična Prlekija je bila tudi rojstno gnezdo Frana Miklošiča, jezikoslovca svetovnega slovesa iz Radomerščaka pri Ljutomeru. Zaradi svojega poglobljenega, na trenutke že prav revolucionarnega raziskovanja slovanske filologije velja za najpomembnejšega slavista 19. stoletja, ki je sooblikoval tudi program Zedinjene Slovenije in bil rektor Dunajske univerze, leta 1864 pa so ga okitili z viteškim naslovom.