Nove potovalne smernice oziroma kam bomo potovali v prihodnosti

Turistična potovanja so bila v petdesetih letih stvar razkošja, saj so si jih lahko privoščili le dovolj premožni. Uspešno odstranjevanje ovir za potovanje, predvsem nižanje stroškov potovanj, je poskrbelo za hitro rast števila potovanj in širjenje turistične industrije. Danes je z nizkocenovnimi ponudniki letalskih prevozov in številno konkurenco na področju ponudbe prenočišč potovanje na dosegu milijonov ljudi.

V letu 1950 je bilo po svetu zabeleženih 25 milijonov mednarodnih turističnih prihodov. Njihovo število je do leta 2015 naraslo na 1,2 milijarde turističnih prihodov. To pomeni 4.700-odstotno rast v panogi in postavlja turizem med najhitrejše rastoče ekonomske sektorje na svetu. Do leta 2030 naj bi se število turističnih prihodov povečalo še za polovico, to je na 1,8 milijarde turistov.

Prevlada Severne Amerike in Evrope bledi

V prejšnjih desetletjih sta po številu in rasti turističnih potovanj prevladovali Severna Amerika in Evropa. Čeprav naj bi regiji še vedno rastli v prihodnosti, bosta vodilno vlogo počasi prepustili konkurenci. Do leta 2030 naj bi k rasti mednarodnih potovanj največ pripomogli Afrika, Azija in Bližnji vzhod. Že od globalne finančne krize v letu 2008 so izdatki za turizem v razvijajočih se gospodarstvih rasli hitreje kot v razvitih.

Turistične destinacije prihodnosti

Od 12 od 15 destinacij, ki so svojo konkurenčnost turizma v letu 2016 najbolj povečale, prihaja iz nastajajočih gospodarstev in iz držav v razvoju. Iz vsake geografske regije prihaja vsaj ena država. Z Albanijo ima predstavnika med njimi tudi Evropa.

Enajst izmed 15 držav na lestvici se je po konkurenčnosti turizma v letu 2016 uvrstilo nižje od 50. mesta. Država, ki je najbolj povečala konkurenčnost turizma, je Japonska. Azerbajdžan je država, ki je na lestvici najbolj napredovala. Slovenija je na lestvici konkurenčnosti turizma izgubila dve mesti.

Foto: Marjan Žlogar

Kaj bo gonilo rasti v prihodnosti

Na rast turizma bodo v prihodnosti najbolj vplivali:
- višji razpoložljivi prihodki,
- rast srednjega razreda v razvijajočih se gospodarstvih
- in spreminjajoč se odnos prebivalcev do potovanj.

Glede na poročilo finančnega giganta Goldman Sachs ima na Kitajskem v lasti potni list štiri odstotke prebivalcev, v ZDA pa 35 odstotkov prebivalcev. V prihajajočem desetletju naj bi se delež Kitajcev s potnim listom povečal na 12 odstotkov.

Srednji razred se bo po poročilu revizijske hiše Ernst & Young med letoma 2011 in 2030 povečal za tri milijarde prebivalcev. Večinoma v razvijajočih se ekonomijah, kot sta Indija in Kitajska.

Glede na poročilo družbe Ernst & Young globalni srednji razred v Indiji pomeni pet odstotkov populacije in je ocenjen na 50 milijonov prebivalcev. Srednji razred bo počasi, a stabilno rastel in do leta 2020 dosegel 200 milijonov ljudi. Šele nato naj bi se začela strma rast srednjega razreda, v katerem naj bi bilo leta 2030 v Indiji 475 milijonov prebivalcev.

Na Kitajskem danes srednji razred sestavlja okoli 150 milijonov prebivalcev. Če bo Kitajska ekonomsko rastla in uveljavila potrebne ekonomske reforme, bo glede na poročilo Ernst & Younga v srednji razred na Kitajskem v prihodnjem desetletju vstopilo 500 milijonov prebivalcev. Leta 2030 bo milijarda Kitajcev spadala v srednji razred, kar bo pomenilo okoli 70 odstotkov napovedane populacije.

Kaj so največji izzivi prihodnosti

Terorizem in nalezljive bolezni po navedbah Svetovnega gospodarskega foruma pomenijo enega od največjih izzivov v prihodnosti, kar zadeva turistična potovanja. Rešitev ni v ograjevanju držav z lokalno različico Kitajskega zida, ampak v uvedbi modernih tehnologij, ki nas bodo bolj povezale in zagotavljale večjo varnost.

Pravica do potovanja ne bi smela temeljiti na kraju rojstva turista ali barvi njegovega potnega lista. Večina turistov namenja opazen del stroškov in predvsem časa čakanju v vrstah za pridobitev potovalnega vizuma. Za pridobitev lista papirja se zdi postopek precej zastarel in tako ne preprečuje prihoda turistov s potnimi listi iz držav z majhnim tveganjem. Hkrati pa digitalizacija, ki temelji na biometriki (kot je npr. prepoznavanje obraza) omogoča boljše varovanje in preverjanje identitete turistov. Občutno tudi zmanjša tveganje, da vam potni list ukradejo in zlorabijo.