Banjaluka, ko diši po pomladi

Drugo največje mesto v BiH Banjaluka, z 250 tisoč prebivalci drugo največje mesto v Bosni in Hercegovini (BiH), leži na bregovih reke Vrbas, ki mestu daje nadvse očarljiv pečat. Gorska reka, ki je v svojem deročem zgornjem toku leta 2009 gostila svetovno prvenstvo v raftingu, se pred Banjaluko umiri, ležerno steče skozi prestolnico Republike srbske in se nižje na ravnini pridruži Savi. Ob Vrbasu vrbe ne jokajo, samo dopolnjujejo čaren pogled na modrozeleno reko, nad katero se dvigujejo ostanki trdnjave Kastel.

Skodelica bosanske kave

V mestu, ki je politično, kulturno in gospodarsko središče bosanskih Srbov, si je vredno povsem neobremenjeno od Cankarjeve Skodelice kave privoščiti skodelico bosanske kave. Srkanje pražene in ročno mlete kave, ki z močno aromo osvaja iz umetelne bakrene džezve, je pravi obred za ljubitelje črne opojnosti. Dišečo tekočino v gostilnici ob Vrbasu postrežejo v estetski kombinaciji s skodelico, sladkorjem v kockah, žličko in ratlukom, tako da je "uživancija" popolna.

Niti ne skodelica kave, že sami sončni žarki so dovolj mamljivi za staro in mlado, ki premosorazmerno z dvigovanjem temperature kot gobe po dežju "zraste" v mestnih parkih. Željno srkajoč sončno toploto kramljajo na osončenih klopcah po vsem mestu.

Banjaluka ponoči …

Umirjeno mesto, ki v klubih z živo glasbo zaživi ponoči, se v čaru teme pokaže v posebej veličastni preobleki. Hram Hrista Spasitelja, osrednja pravoslavna cerkev v Banjaluki, se osvetljeno spogleduje z Banskim dvorom, banjaluškim Cankarjevim domom, in mestno hišo na drugi strani.

Predsedniška palača spominja na Kolosej, vrvež v mestnem parku, ki nosi ime po Petru Kočiću, pa z višine "opazuje" prav ta srbski pesnik. Pred vladno stavbo je pravi svetlobni vrt, Narodno gledališče Republike srbske pa privablja ljubitelje kulture in Banjalučane, ki se radi srečujejo pred tem kulturnim hramom.

… in podnevi

Druga priljubljena srečevalna točka je "kod krivog sata", pod repliko znamenite ure, ki jo je 27. oktobra 1969 enajst minut čez deveto ukrivil potres. Živahno je tudi na Gospodski ulici, banjaluški različici ljubljanske Čopove ulice, po kateri z roko v roki stopajo zadnji trendi, modne trgovine in spomladanska razposajenost. Te ne manjka niti na znameniti tržnici, kjer najdeš vse: od suhe robe in svežega sadja do kakovostnih ponaredkov priznanih blagovnih znamk in kakšnih prav po(ne)srečenih spominkov. "Naporno" pohajkovanje po prestolnici Republike srbske se spodobi začiniti še z razkošno porcijo banjaluških čevapčičev, ki kot ploščice štirih skupaj zlepljenih čevapčičev mastno plavajo v pogreti lepinji in se prav okusno spojijo z nepogrešljivima kajmakom in čebulo.

Zibelka sira trapista Nedaleč od Banjaluke se skriva še en kulinarični kotiček, in sicer za ljubitelje sira trapista. Samostan Marije Zvezde namreč vodijo menihi trapisti, svetovno znani po okusnem istoimenskem poltrdem siru, ki ga izdelujejo že od leta 1882. Nekoč največji trapistovski samostan na svetu je še do danes ohranil dobršen del svoje veličine, ki jo obiskovalcem predstavi trapistovski menih, baročna zvočnost samostanske cerkve pa kar kliče po pevskem preizkusu.