Nedelja, 1. 12. 2019, 4.00
4 leta, 11 mesecev
Meik Wiking
"Nekaterim bi veliko pomenilo že to, če bi en dan v tednu delali od doma" #intervju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,44
1
Meik Wiking je v Sloveniji poznan predvsem po knjigah o sreči Hygge in Lykke, s katerima je zaslovel po vsem svetu. A Meik ima kot direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče veliko povedati tudi o sreči na delovnem mestu, kar je bila tudi glavna tema njegovega nedavnega obiska Slovenije.
Meik Wiking je pred dobrim tednom prvič obiskal Slovenijo, a pravi, da je v tem delu Evrope nekoč že bil. Pred tridesetimi leti, ko smo bili še združeni v Jugoslavijo, je tukaj počitnikoval z družino, česar se spominja z nasmehom na obrazu. "Spomnim se igre s kartami Enka z bratom in očetom ter tega, da sem jedel banana split (smeh, op. p.)."
K nam je prišel kot posebni govorec konference En.ekonomika & industrija 019, kjer je spregovoril o pomenu sreče na delovnem mestu, o tem, kako lahko sploh merimo nekaj tako subjektivnega, kot je sreča, ter o tem, kako lahko podjetja pripeljejo srečo na delovno mesto.
Je pravi strokovnjak na področju sreče, saj je direktor danskega Inštituta za raziskovanje sreče in avtor knjig o sreči, ki sta se uvrstili na seznam prodajnih uspešnic časnika New York Times: Hygge - umetnost dobrega življenja po dansko ter Lykke: dansko iskanje najsrečnejših ljudi na svetu. Pred kratkim je napisal še tretjo, ki pa za zdaj še ni prevedena v slovenščino: The Art of Making Memories: How to Create and Remember Happy Moments.
Čeprav je sreča nekaj, kar zelo težko izmerimo in definiramo, ima Meik kar nekaj predlogov za to, kako jo doseči - predvsem tam, kjer prebijemo večino svojega dneva: v službi.
Veste, kako se sploh izgovorita besedi Hygge in Lykke? Meik razloži:
Kakšen je dober primer podjetja, ki se trudi za srečo in blagostanje svojih zaposlenih?
Mi trenutno sodelujemo s podjetjem v Københavnu, ki ima ambicijo, da ima najsrečnejše zaposlene na svetu. Opazujemo njihove zaposlene, jih sprašujemo o samozavesti, stresu, zadovoljstvu na delovnem mestu in življenju na splošno. Vse je anonimno, a lahko njihove odzive merimo skozi čas. Uvajamo različne rešitve in opazujemo, ali to vpliva na njihovo kakovost življenja.
Nekateri ljudje pač ne vidijo povezave sreče z delovnim mestom. Zakaj mislite, da je tako?
To se mi zdi žalostno, saj na delovnem mestu preživimo veliko ur, zato bi to moralo biti delo, ki nas vsaj malo veseli. Seveda pa smo opazili, da ljudje na delovnem mestu kažejo najmanj sreče, zato upamo, da bomo lahko to spremenili.
Kako je sreča na delovnem mestu videti v praksi? Je to dobro založena kuhinja, kjer te čaka dobra malica, namizni nogomet, lepi prostori, kot jih ima denimo Google?
Namizni nogomet ni pravi odgovor (smeh, op. p.). Seveda ga je zabavno igrati, a mislim, da ljudem več pomeni, če jim njihovi nadrejeni zaupajo, všeč jim je, če jih nadrejeni in sodelavci cenijo, všeč jim je avtonomija. Vse to veliko bolj kot namizni nogomet. Naštete stvari so seveda dobre, a gre za globlje stvari.
Kako je lahko nekdo srečen v službi, če ne dela v lastnem podjetju ali pa ni samozaposlen?
Vsaka služba in vsaka organizacija sta različni, ampak splošno glavno vodilo je močan smisel namena. Ali se čutimo povezani z organizacijo, ali imamo občutek, da delamo nekaj dobrega za svet, ter hkrati ali ima moj položaj v podjetju smisel? Pomembna je tudi avtonomija - ali lahko vplivam na to, kaj delam, kako delam in kdaj delam? Kakšna je hierarhija v naši organizaciji, je med delavci in vodstvom velika distanca? To so pomembni gonilniki splošnega zadovoljstva na delovnem mesu.
Torej bi morali upoštevati vse to, tudi kadar iščemo novo službo? Nekaj, kar osmisli naše življenje?
Da, hkrati pa tudi nekaj drugih stvari, vsekakor ne samo plače. Včasih se preveč osredotočamo na plačo, če izbiramo med dvema različnima službama.
Lahko je primerjati eno plačo z drugo, ampak - na eni strani imaš službo, s katero bi dobil 1.000 evrov plače, na drugi strani pa službo s 1.100 evrov plače. Logična in prva izbira bi bila 1.100 evrov plače. Kaj pa, če moraš za to službo porabiti uro in pol, da prideš na delo, pri tisti, ki plača manj, pa 30 minut? Kaj, če lahko pri prvi službi šef od tebe zahteva, da delaš tudi čez vikende?
Mislim, da včasih sprejmemo slabe odločitve, ker so številke tako jasne in jih je lažje primerjati, zato jim dajemo večjo težo, kot bi morda morali.
Kaj naj posameznik spremeni, če ni srečen v svoji službi, a si hkrati ne želi poiskati nove?
Nekaterim bi veliko pomenilo že to, če bi imeli en dan v tednu omogočeno delo od doma. To lahko vpliva ne samo na večje zadovoljstvo na delovnem mestu, ampak tudi na življenje na splošno. Če vam prevoz na delo vzame preveč časa, lahko tudi to precej vpliva na nezadovoljstvo, saj je to lahko precej stresno. To bi bilo dobro področje za izboljšavo.
Zakaj mislite, da je pomembno biti srečen na delovnem mestu?
Seveda je za zaposlenega lahko edino dobro, če uživa ob svojem delu, saj tam prebije veliko ur (smeh, op. p.). Z vidika podjetja pa je smiselno zaradi dobrega poslovanja, saj so srečni zaposleni bolj produktivni, manjkrat zbolijo, so bolj lojalni, torej se bo na določenem delovnem mestu izmenjalo manj zaposlenih.
Poleg tega je to dobra reklama: kdo ne bi hotel delati za podjetje, za katero se ve, da dobro skrbi za svoje zaposlene? Če iščeš nov kader, je to lahko samo odlično. Mislim, da je to na splošno dobro za posel.
Kako je sreča povezana z gospodarstvom?
Na različne načine: bogatejše države so v povprečju srečnejše in tudi bogatejši ljudje so v povprečju srečnejši.
Vprašanje je, ali srečo povzroča bogastvo ali pa srečnejši ljudje posledično zaslužijo več, ker so srečnejši?
Prav zato je smiselno, da se podjetja osredotočajo na blagostanje svojih zaposlenih in vse več podjetij se prebuja in se posveča temu, kaj lahko naredijo, da izboljšajo pogoje na delovnem mestu. Google ima celo zaposleno osebo, ki skrbi za srečo na delovnem mestu, in tudi druga podjetja se premikajo v tej smeri.
Nekateri ljudje preprosto ne marajo vprašanja: Ali si srečen? Zakaj mislite, da je tako?
Ker zahteva odgovor, pri katerem moramo upoštevati veliko stvari. Ob tem pomislimo na svojo službo, na razmerja, na to, ali smo osamljeni, ali imamo neki namen v življenju, kakšna je naša finančna varnost ... Gre za vprašanje, pri katerem vse našteto vpliva na srečo in vaš odgovor. Razumem, zakaj nekateri mislijo, da je na to vprašanje težko odgovoriti, a meni se to zdi zanimivo vprašanje.
Ste vi srečni?
Sem (smeh, op. p.). Seveda se tudi sam to včasih sprašujem, a mislim, da sem bil na splošno vedno precej srečen človek. Sem pa opazil, da se je raven moje sreče še povišala, odkar delam s srečo. Uživam v svoji službi in me zelo izpolnjuje. Služba, ki jo imam, je imela vsekakor pozitiven vpliv na moje splošno zadovoljstvo z življenjem.
Ste direktor Inštituta za raziskovanje sreče. Kaj je vaše delo, kaj pravzaprav počnete?
V našem inštitutu se ukvarjamo z vprašanji, kot so, zakaj so nekateri ljudje srečnejši od drugih, kako lahko izboljšamo kakovost življenja in kako lahko sploh merimo srečo. Vsa ta vprašanja se prepletajo z vsemi projekti, ki jih delamo.
Živite v državi, kjer je kakovost življenja precej visoka, Danska je bila na prvem mestu najsrečnejših držav na svetu, zdaj pa jo je premagala Finska. Je vam zato lažje govoriti o sreči?
Mislim, da ne. O tem se pogovarjam z ljudmi iz Mehike, Kitajske, Bližnjega vzhoda ... A to je nekaj, kar zanima vse ljudi na svetu, sreča je globalna stvar. Vsi stremijo k temu, da bi bili srečnejši. Me je pa visok položaj Danske na lestvici najsrečnejših držav na svetu spodbudil k temu, da sem zagnal ta inštitut. Zanimalo me je, zakaj gre Danski pri tem tako dobro in da bi moral to nekdo preučiti. Pomislil sem, da bi bil to jaz.
Slovenija se je na letošnjem seznamu najsrečnejših držav znašla na 44. mestu. Kako bi to komentirali?
Mislim, da vam gre globalno gledano v redu, saj je na tem seznamu 156 držav, vi pa ste uvrščeni v prvo tretjino. In če gledamo zadnjih deset let, smo opazili splošno povečanje sreče v Sloveniji za okrog pet odstotkov. Veliko držav je v tem obdobju doživelo padec sreče, denimo ZDA in Kitajska.
Kakšni so razlogi za povečanje ali zmanjšanje sreče? Gre za ekonomijo, politiko ...?
Gleda se rast BDP, torej, da, denar je pomemben, a tudi to se spreminja od države do države, saj so nekatere boljše pri vlaganju denarja v blagostanje prebivalcev ter v to, da se izboljša kakovost življenja. Drugi dejavnik je pričakovana življenjska doba, kar pomeni, da sta sreča in zdravje povezana, tretji je svoboda sprejemanja življenjskih odločitev, četrti odsotnost korupcije in dobra vlada, ki zagotavlja, da se plačani davki povrnejo v obliki dobre infrastrukture, dobrega zdravstvenega sistema in izobrazbe.
Potem sta tu še raven radodarnosti v družbi in socialna podpora; ali imajo ljudje občutek, da se lahko obrnejo na koga v težkih časih. Ti dejavniki razložijo glavne razlike med državami.
Ima na visoko stopnjo sreče med Danci morda vpliv tudi močno razširjena kultura kolesarjenja?
Mislim, da ima (smeh, op. p.). Večina ljudi v Københavnu kolesari v službo, tudi večina poslancev. Gre za preprost način, kako lahko v dan vključiš nekaj telovadbe, hkrati pa pozitivno vpliva na mesto. Več kolesarjev pomeni manj avtomobilov na cesti, manj onesnaževanja, zastojev, poleg tega pa je tudi trajnostno.
Vam je kolesarjenje prešlo v kri zaradi vzgoje ali zato, ker je pač bolj priročno?
Oboje (smeh, op. p.). Vsak otrok že zgodaj dobi kolo in kolesari v šolo, razen, če živi 50 kilometrov stran. V šoli naredijo tudi kolesarski izpit, kjer se morajo izkazati, da znajo varno kolesariti. Hkrati pa kolesarimo zato, ker je priročno. Tega ne počnemo zaradi zdravja ali ker je dobro za okolje, ampak, ker je hitro, preprosto, priročno in zastonj.
In to počnete skozi vse leto.
75 odstotkov ljudi v Københavnu kolesari vso zimo. To omogočajo tudi dobre kolesarske povezave, poti in dejstvo, da so pozimi te poti večinoma splužene pred cestami. To je način, kako ljudi spodbujati, da kolesarijo skozi vse leto.
Ste že raziskali povezavo sreče in kolesarjenja?
Mi še ne, so pa to naredili drugi znanstveniki in ugotovili, da če imaš aktiven prevoz na delo, torej, če kolesariš ali pešačiš, si bolj zadovoljen s svojim transportom v službo.
Je to nekaj, kar bi priporočili več ljudem?
Če je možno, da. A vsako mesto je drugačno.
Kako to, da ljudje ves čas iščejo srečo?
Ljudje so jo iskali od nekdaj in mislim, da je že Aristotel rekel, da je ultimativni cilj človeškega obstoja sreča. Vsi jo iščemo, ne glede na to, ali smo Slovenci, Danci, Američani ali Kitajci. Lani sem govoril na univerzi v Pekingu, kjer je nekdo izpostavil, da smo nekoč stremeli k temu, da nahranimo svoje želodce, zdaj pa hočemo nahraniti svoj um.
Mislim, da se zdaj že globalno zavedamo, da smo srečo verjetno iskali na napačnih krajih, in da denar sicer je pomemben, a ni najpomembnejši. Na določeni točki spoznamo, da več kot imamo nečesa, manj užitka doživljamo ob vsaki dodatni enoti tega.
Prvi jutranji smuti je super, a smuti številka devet ni več tako super. Enako je z denarjem. Ko prvič zaslužimo dobro, je odlično, saj to prinese hrano na mizo, a če k že tako dobri plači dobimo dodatnih 20 evrov, se ob tem ne bomo počutili bistveno boljše.
Ampak ljudje si vedno želijo več in več. Mislite, da se to kdaj poteši, da se težnja po vedno več kdaj konča?
Nekateri ljudje doživijo vrhunec in nimajo težnje po več stvareh, ki jih osrečujejo, ampak v večini nas je mehanizem, ki mu težko ubežimo. Človeška rasa je zelo dobra v tem, da vedno znova premika meje in dviga merilo za to, kaj mislimo, da potrebujemo, da bomo srečnejši. Morda imate cilj dobiti določeno službo, in ko jo dobite, ste z njo nekaj časa zadovoljni, potem pa ugotovite, da si želite šefovo službo, napredovanje. Nato napredujete, a si spet zastavite nov cilj. In s tem ni nič narobe.
Kako bi dopolnili stavek: Denar ne more kupiti sreče, a lahko kupi ____ in to je skoraj isto?
Denar ne more kupiti sreče, a lahko kupi čas in to je skoraj isto ... Čas, to bi bil recimo moj odgovor.
Kako pa lahko kupite čas?
Lahko nekomu plačaš, da namesto tebe naredi kakšna opravila okrog hiše. Plačate sosedovemu fantu, da vam pokosi travo, morda si lahko privoščite čistilko. Ali pa če ti prevoz v službo vzame dve uri na dan, si lahko poiščete novo službo bliže domu, pri kateri je plača sicer nižja, a vam bo podarila uro in pol na dan več. To je tudi en primer, kako vložiti v čas.
Kako na našo srečo vplivajo družbena omrežja?
Družbena primerjava je pomembna. Ko razmišljamo in ocenjujemo svoje življenje, tega ne počnemo v mehurčku, ampak se ozremo okrog sebe in opazujemo, kako gre drugim. Svoje stanje ocenimo glede na svoja opazovanja. Družbene primerjave so vedno obstajale, a z družbenimi omrežji smo dobili čisto nov vpogled v življenja drugih. Neverjetne počitnice, poroke, maratoni, vse to malce oteži primerjavo in morda spodkoplje videnje našega življenja, saj začnemo verjeti, da drugi živijo krasno življenje, mi pa ne.
Na našem inštitutu smo ob raziskavi tega spoznali, da na to zelo vpliva način, kako uporabljate družbena omrežja. Če jih uporabljate za komunikacijo in organizacijo dogodkov, ima lahko pozitiven učinek, a če na njem zgolj spremljate življenja drugih in jih primerjate s svojim, bo to slabo vplivalo na vašo srečo.
Kako zdrava je primerjava z drugimi ljudmi?
Zanimivo je videti, kako delamo družbene primerjave, a to vedno počnemo z ljudmi, ki jim gre malenkost bolje kot nam. Nikoli se ne primerjamo z ljudmi iz preteklosti in si mislimo, kako nam je zdaj bolje kot takrat, primerjamo se s sosedi, prijatelji, družino in ljudmi, ki jih vidimo na spletu. Pri tem je pomembno, da prepoznate svoj vzorec, s kom se primerjate.
Raziskave so denimo pokazale, da so ljudje, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom ali dobrodelnostjo, srečnejši. Razlog za to je občutek namena, da nekomu pomagajo, hkrati pa so tudi obkroženi z ljudmi, ki v življenju nimajo takšne sreče kot oni sami, zato so bolj hvaležni za svoje življenje.
Bi se morali naučiti uvideti, da ni vse tako slabo, da je manj več in biti zadovoljni z manj?
Da. Mislim, da je bil Mark Avrelij tisti, ki je rekel, da sreča ne prihaja iz tega, da imamo veliko stvari, ampak manj. Dobro se je zavedati, da je v naravi človeka, da hočemo vedno več in da imamo kompleks z družbenimi primerjavami, in ko to spoznamo, znamo to bolje upravljati.
Na konferenci TED Talk iz leta 2016 ste govorili tudi o temni strani sreče. Kaj je temna stran sreče?
Temna stran sreče je, da je, kot kaže, težje biti nesrečen v sicer srečni družbi. Če denimo pogledate individualne države ZDA, tiste, ki imajo višjo raven splošnega zadovoljstva z življenjem, imajo tudi višjo raven samomorov. Očitno je težje biti nesrečen, če si obkrožen s srečo, to je temna stran.
Ste avtor dveh uspešnih knjig, Hygge in Lykke, v katerih opisujete, kako preživljati mirne dneve in najti srečo v preprostih stvareh, ki polepšajo dan. Kaj pa je vaša predstava popolnega dneva?
Uuu ... lenoben zajtrk, časopis, igra tenisa ... verjetno bi vse to preživljal na otoku Bornholm, kjer preživljamo poletne počitnice. K temu bi prištel še sprehod po otoku ter prijetno večerjo in druženje s prijatelji. S sladoledom (smeh, op. p.).
Bi rekli, da nam ti dve knjigi lahko pomagata prestati turobne zimske mesece?
Danci hygge uporabljamo za ustvarjanje prijetno tople in udobne atmosfere. Na deževni dan si denimo prisiljen ostati doma, zato skušajmo to karseda izkoristiti: prižgimo luči, skuhajmo prijeten obrok in uživajmo med štirimi stenami.
Danska ima še krajše in hladnejše dneve kot Slovenija. Kakšen bi bil vaš predlog za lažje preživetje teh mesecev?
Enako. Ko pride do sreče, si Danci in Slovenci nismo tako zelo različni. Hygge je sicer danska beseda, a gre za nekaj, ob čemer uživajo vsi po svetu, ne glede na to, ali imajo to besedo ali ne. Mislim, da je to tudi razlog, zakaj je ta knjiga tako zelo uspešna. Ljudem smo dali knjigo, da so začeli ceniti nekaj, kar so že tako ali tako počeli.
Kaj pa ljudje, ki ne uživajo v sivih in deževnih dneh, v zimskih mesecih in nočejo tičati med štirimi stenami?
Na Danskem imamo pregovor, da slabo vreme ne obstaja, obstajajo samo slaba oblačila (smeh, op. p.).
Preberite tudi:
1