Ponedeljek, 11. 2. 2019, 20.00
5 let, 10 mesecev
"Čutim, da bo ta pogovor naznanil konec zveze" #VeronikaSvetuje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,94
2
Bralec se je znašel v precepu - njegova partnerica je dobila službo v tujini, njemu pa selitev ne diši.
Partnerica je dobila priložnost redne zaposlitve v tujini. Ker gre za njen sanjski poklic, seveda niti ne razmišlja o tem, da bi ponudbo zavrnila. Selitev je čez dober mesec. Dobivam občutek, da od mene pričakuje, da se bom selil z njo. Ne vem, kako naj ji pojasnim, da nočem iti živet v tujino, čeprav jo imam zelo rad. Nočem je prizadeti, vendar moram biti z njo odkrit. Pogovora me je strah in se ga spretno izogibam, saj v srcu čutim, da bo pogovor naznanil konec zveze in iskreno ne vem, ali sem na to pripravljen.
Hvala, Enej.
Preberite še druge Veronikine nasvete:
- "Odkar ima hčerka fanta, gre vse samo še navzdol"
- "Partner si nadvse želi še enega otroka, meni pa je eden dovolj"
- Kako se "znebiti" tašče, ki se je priselila k nam?
Pozdravljeni, g. Enej.
V marsikaterem partnerskem odnosu pride skozi čas osebne poslovne rasti do možnosti, da vsaj eden dobi priložnost dela v tujini. Delo za redno, delo za nekaj mesecev ali pa številne poslovne poti. Seveda je vsekakor drugače, če nekdo hodi v tujino za nekaj dni in se vedno znova vrača domov ali če gre v tujino na misijo za nekaj mesecev in se vrne domov, kot pa dejanska selitev in velika verjetnost, da bo oseba v tujini tudi ostala. Če ne za vedno, pa pogosto vsaj za nekaj let. V takih primerih je več različnih možnosti. Naj jih nekaj naštejem.
Par ostaja par in se videva tu (doma) ali tam (v tujini) za konec tedna ali na 14 dni ali enkrat na mesec, preživlja skupaj praznike in počitnice. Ob tem pa sta v stiku prek tehnologije. Dokler čez čas ne pride do drugačne odločitve ali rešitve.
Druga možnost je, da se selita skupaj, po principu, kjer si ti, sem tudi jaz, kjer je tvoj dom, je tudi moj dom.
Tretja možnost pa je vsekakor tudi razhod. To je scenarij, ki se ga pravzaprav bojite, kar kaže na to, da v osnovi možnost skupne selitve v tujino zavračate, zanjo pa verjamete, da ne bo ostala. Se pa sprašujem, ali je bilo o tej možnosti in želji govora od samega začetka vajinega odnosa? Vam je povedala za to možnost? Če vam je, je bila do vas iskrena, vi pa ste upali, da se te ne bo zgodilo? Morda ste že takrat čutili, da ta možnost nikakor ne pride v poštev pri vas, a ji tega niste povedali in morda od tod občutek, da to zdaj od vas pričakuje? Tako bi se že na začetku lahko oba (ali ona) odločila, da odnosa ne bosta poglabljala, kajti, če nekdo k nečemu zares stremi, bo do tega slej kot prej tudi prišel. Vsekakor pa je lahko ta sprememba, želja ali možnost prišla zdaj.
Vse, kar lahko storite, pa je, da se zares odkrito pogovorita. Da oba povesta, kaj vama to predstavlja in kako vidita nastali položaj. Le tako bosta lahko drug drugega razumela in šele tako lahko vidita, kako lahko to tudi rešita. Če ne spregovorita, oba ostajata sama in v glavi z izključno svojimi scenariji, ki so pogosto lahko bolj črni od realnosti.
Morda pa si odgovorite tudi na vprašanje, ali vam pravzaprav niti ne pomeni toliko, da bi šli z njo v tujino in ali je sploh v vaših mislih "na dolgi rok"?
Če jo imate radi, a je selitev v tujino tista stvar, prek katere ne morete, saj predstavlja tako spremembo vašega življenja, njej pa ravno ostati v Sloveniji predstavlja ustavitev in neizpolnitev svojih želja, sta oba naletela na težko preizkušnjo (ki se kdaj v partnerskih odnosih zaradi različnih stvari skozi čas zgodi), saj bo v vsakem primeru lahko eden na dolgi rok nesrečen.
Vseeno pa, če se odkrito pogovorita, še vedno lahko najdeta skupno pot ali pa vsaj zadoščenje v odkritem in spoštljivem pogovoru. Najslabše je držati stvari v sebi, saj tako ostaja položaj nerešen. Čas pa teče!
Nekateri pari ali posamezniki kasneje vidijo, da je bila odločitev prava in dobra, ne glede na to, kako boleča je bila. Obstajajo pa tudi taki pari, ki so se razšli in se čez nekaj let ponovno našli, saj so se preveč pogrešali in selitev ter poslovna uspešnost ni prinesla tistega življenjskega zadoščenja. Seveda pa obstajajo tudi taki, ki so izgubili oboje. A to je navsezadnje življenje!
Preberite še:
2