Črnina: večna prijateljica mode

Hladna jesen in mrzla zima veljata za obdobje, ko se je primerno odeti v črnino. V cvetoči pomladi in vročih poletnih mesecih se je večina izogiba, saj velja, da nam je v temnih oblačilih zaradi vpijanja svetlobe (toplote) še bolj vroče, pa tudi, da je topel del leta brezskrben in vesel čas, v katerem ni prostora za črno, ki asociira na otožnost in slabo voljo (jeseni in pozimi naj bi slabo razpoloženje povzročalo vreme, zato naj bi bila takšna barvna izbira logična posledica). Asociacija ni presenetljiva, saj je na zahodu črna od nekdaj veljala za barvo žalovanja, posebej pri vdovah.

Na prelomu dvajsetega stoletja so jo modne hiše pričele uvajati kot barvo, primerno za elegantne večerne toalete. Do takrat je bila črna večerna eleganca rezervirana za moške in njihove smokinge(kar z rahlimi variacijami v kroju do danes ostaja moška uniforma za takšne priložnosti). Črnina je zaradi širše nedostopnosti elegantnih oblačil(oziroma udeleževanja večernih prireditev) ostajala simbol višjega sloja.

Barva(ali 'nebarva') je postajala simbol za avtoriteto in moč v družbi, počasi pa so tudi opazili, da so ljudje v njej videti bolj vitki.

Emancipacija in resnost

V dvajsetih je svet preplavil trend male črne oblekice, ki ostaja modna stalnica in najbolj varna izbira za ustvarjanje elegantnega videza vse do danes.

Zanjo in za prve udobne in nosljive oprave nasploh se ženske lahko zahvalijo Coco Chanel, ustanoviteljici modne znamke in po mnenju večine največji modni oblikovalki vseh časov. Kroji in materiali, ki so za tisti čas delovali precej moško, so simbolizirali naraščajočo žensko emancipacijo.

Po drugi svetovni vojni, v začetku petdesetih let, je postal izjemno priljubljen Diorjev črn kostim z suknjičem bolj moškega kroja, primeren za dnevne aktivnosti.

Črni kosi so večkrat predstavljali tudi pripadnost kakšni skupini. Posebej mahnjeni na črnino so bili tako imenovani 'bitniški' intelektualci in umetniki v petdesetih in šestdesetih letih. Medijski stereotip pripadnika gibanja, ki naj bi izviralo iz New Yorka, se drži resno,je oblečen v črn (ali črno bel) puli, kadi cigarete, na glavi pa ima poveznjeno baretko.

Barva 'otožnih'

Nošenje črne barve do danes sicer ostaja simbol za eleganco, čeprav zaradi poplave laične psihologije večina predvideva, da so ljudje, ki ji ostajajo zvesti, bodisi 'depresivni', bodisi izjemno 'nesamozavestni', saj naj bi nošenje temnih barv človeka naredilo bolj neopaznega. S črno so sodobna oblačila tako prežeta, da se pogosto uporablja tudi izraz 'preverjena črnina'.

Povezovanje črne s slabo voljo so pred nekaj še bolj podkrepili 'emo' oziroma zaradi svoje ravnodušnosti do življenja obupani otroci in najstniki, ki so nošenje črne posvojili kot del svoje subkutlure.

Črnina je skozi zgodovino prestala različne etikete, da pa v modi ostaja večno navzoča, potrjuje tudi znan modni slogan, da je nekaj "nova črna".