Četrtek, 12. 7. 2018, 20.27
6 let, 4 mesece
Ukradene umetnine, za katerimi se je izgubila vsaka sled
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,52
Šestega julija se je s pomočjo policijskega sodelovanja v Narodni muzej Slovenije po 33 letih vrnilo bronasto bodalo z Iga. To so skupaj s še drugimi 44 primerki prazgodovinskega orožja in nakita iz razstavnih vitrin ukradli leta 1985. Preostalih ukradenih predmetov še niso izsledili. Katere so še druge umetnine, za katerimi se je izgubila vsaka sled?
Še vedno so pogrešani artefakti na seznamu ukradenih umetnin, ki je objavljen na spletni strani Slovenske policije. Najstarejši datum tatvine slike v tej objavi je iz leta 1993, na seznamu so različna pogrešana dela, med njimi Groharjeva, Jakopičevo in druga.
Tatvine artefaktov so povezane z umetniškim trgom
Kraje artefaktov so povezane z donosno trgovino z umetniškimi deli in starinami, zlasti nelegalno, v zloženki o tej problematiki zapisujejo na Slovenski policiji. Ogroženi so muzeji, cerkve, zasebne zbirke, templji, svetišča …
Ukradena slika Matije Jame z naslovom Magistrat iz leta 1924. Slika ima podpis avtorja in je bila še z drugimi desetimi slikami ukradena iz gradu Kolovrat v Zagorju ob Savi. Njena vrednost je ocenjena na 30 tisoč evrov.
Ukradene umetnine najdejo tam, kjer bi dosegle najvišjo ceno
Trg umetnin je vse bolj globaliziran in tako se predmet pogosto pojavi tam, kot pravijo na policiji, kjer lahko doseže višjo ceno.
Delo Ivana Groharja z naslovom Deklica, ki so ga leta 2011 še z dvema drugima slikama ukradli iz Loškega muzeja. Vrednost slike je med 20 in 30 tisoč evrov.
Kje prodajajo ukradene umetnine?
Sliko Ivana Groharja z naslovom Kozolec so leta 2006 ukradli iz Državnega zbora RS. Slika je bila ob tatvini uokvirjena, upodablja motiv kozolca. Slika ni datirana ali podpisana. Je v slabšem stanju, potrebna restavriranja, na njej je zapisana inventarna številka 3588.
Zelo znana umetniška dela gredo običajno neposredno k naročniku in se na trgu ne pojavijo, v policijski zloženki odgovarjajo na policiji. Širši javnosti manj znanje ukradene predmete, ki pogosto niso opremljeni z ustrezno dokumentacijo, pa največkrat prodajajo na črnem trgu. Na to, kje in kdaj se bodo pojavili, pa vpliva predvsem povpraševanje kupcev.
Rafaelova slika z naslovom Družina iz domnevno 15. ali 16. stoletja. Slika je bila iz Galerije Riemer v Slovenskih Konjicah ukradena leta 2004. Vrednost dela ni pripisana.
Za ukradene predmete je značilno, da se čez desetletja znajdejo na nezakonitem ali zakonitem trgu, je ob predstavitvi ukradenega bronastega bodala z Iga, ki so ga po 33 letih od kraje izsledili in pripeljali lastniku, Narodnemu muzeju Slovenije, pojasnila višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski postaji Uršula Belaj. To je zgodba prazgodovinskega orožja, ukradenega leta 1985, to so z lažno dokumentacijo, ki se je na prvi pogled zdela precej prepričljiva, prodajali na dražbi v Londonu.
Leta 2012 so grafiko Lojzeta Spacala z naslovom Mesto v zrcalu iz prostorov podjetja Lek Ljubljana ukradli skupaj s preostalimi 12 grafikami.
Dokumentiranje umetnin in starin
Pri preiskovanju tatvine pa je zelo pomembna lastnikova dokumentacija artefakta, poudarjajo na policiji. Spletni nasvet je v tem primeru objavljeni obrazec za opis predmeta, ki naj ga spremljajo še fotografija in dokumentacija (certifikati, računi …). Vendar pa tega ne hranite ob predmetu, še opozarjajo na policiji.
Od slik do kovancev
Na seznamu ukradenih umetnin so različni artefakti: slike, grafike, ikone, kipi, stavbna plastika, starinsko pohištvo, staro orožje in novci, predmeti umetne obrti, arhivsko gradivo, arheološki predmeti …
