SiolNET. Trendi Kultura
1,52

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ukradene umetnine, za katerimi se je izgubila vsaka sled

1,52

termometer

pogrešani predmeti
Foto: J. Kotar

Šestega julija se je s pomočjo policijskega sodelovanja v Narodni muzej Slovenije po 33 letih vrnilo bronasto bodalo z Iga. To so skupaj s še drugimi 44 primerki prazgodovinskega orožja in nakita iz razstavnih vitrin ukradli leta 1985. Preostalih ukradenih predmetov še niso izsledili. Katere so še druge umetnine, za katerimi se je izgubila vsaka sled?

Še vedno so pogrešani artefakti na seznamu ukradenih umetnin, ki je objavljen na spletni strani Slovenske policije. Najstarejši datum tatvine slike v tej objavi je iz leta 1993, na seznamu so različna pogrešana dela, med njimi Groharjeva, Jakopičevo in druga.

Ivan Grohar, ukradeni sliki Novice Grohar zaželen med tatovi umetnin, enega so ukradli tudi poslancem

Tatvine artefaktov so povezane z umetniškim trgom

Kraje artefaktov so povezane z donosno trgovino z umetniškimi deli in starinami, zlasti nelegalno, v zloženki o tej problematiki zapisujejo na Slovenski policiji. Ogroženi so muzeji, cerkve, zasebne zbirke, templji, svetišča …

Ukradena slika Matije Jame z naslovom Magistrat iz leta 1924. Slika ima podpis avtorja in je bila še z drugimi desetimi slikami ukradena iz gradu Kolovrat v Zagorju ob Savi. Njena vrednost je ocenjena na 30 tisoč evrov. Ukradena slika Matije Jame z naslovom Magistrat iz leta 1924. Slika ima podpis avtorja in je bila še z drugimi desetimi slikami ukradena iz gradu Kolovrat v Zagorju ob Savi. Njena vrednost je ocenjena na 30 tisoč evrov.

Ukradene umetnine najdejo tam, kjer bi dosegle najvišjo ceno

Trg umetnin je vse bolj globaliziran in tako se predmet pogosto pojavi tam, kot pravijo na policiji, kjer lahko doseže višjo ceno.

Najpogostejša kazniva dejanja, ki jih policisti obravnavajo v zvezi z umetninami, so tatvine, tihotapljenje, ponarejanje, nenadzorovana arheološka izkopavanja in vandalizem. Pri tem pa je tatvina najpogostejše kaznivo dejanje zoper umetnine tako pri nas kot v svetu.

Delo Ivana Groharja z naslovom Deklica, ki so ga leta 2011 še z dvema drugima slikama ukradli iz Loškega muzeja. Vrednost slike je med 20 in 30 tisoč evrov. Delo Ivana Groharja z naslovom Deklica, ki so ga leta 2011 še z dvema drugima slikama ukradli iz Loškega muzeja. Vrednost slike je med 20 in 30 tisoč evrov.

Bronasto bodalo z Iga. Trendi Ozadje ukradene dragocenosti, ki se je po 33 letih vrnila v Slovenijo #foto #video

Kje prodajajo ukradene umetnine?

Sliko Ivana Groharja z naslovom Kozolec so leta 2006 ukradli iz Državnega zbora RS. Slika je bila ob tatvini uokvirjena, upodablja motiv kozolca. Slika ni datirana ali podpisana. Je v slabšem stanju, potrebna restavriranja, na njej je zapisana inventarna številka 3588. Sliko Ivana Groharja z naslovom Kozolec so leta 2006 ukradli iz Državnega zbora RS. Slika je bila ob tatvini uokvirjena, upodablja motiv kozolca. Slika ni datirana ali podpisana. Je v slabšem stanju, potrebna restavriranja, na njej je zapisana inventarna številka 3588. Foto: www.policija.si Zelo znana umetniška dela gredo običajno neposredno k naročniku in se na trgu ne pojavijo, v policijski zloženki odgovarjajo na policiji. Širši javnosti manj znanje ukradene predmete, ki pogosto niso opremljeni z ustrezno dokumentacijo, pa največkrat prodajajo na črnem trgu. Na to, kje in kdaj se bodo pojavili, pa vpliva predvsem povpraševanje kupcev. Rafaelova slika z naslovom Družina iz domnevno 15. ali 16. stoletja. Slika je bila iz Galerije Riemer v Slovenskih Konjicah ukradena leta 2004. Vrednost dela ni pripisana.
Rafaelova slika z naslovom Družina iz domnevno 15. ali 16. stoletja. Slika je bila iz Galerije Riemer v Slovenskih Konjicah ukradena leta 2004. Vrednost dela ni pripisana.

Za ukradene predmete je značilno, da se čez desetletja znajdejo na nezakonitem ali zakonitem trgu, je ob predstavitvi ukradenega bronastega bodala z Iga, ki so ga po 33 letih od kraje izsledili in pripeljali lastniku, Narodnemu muzeju Slovenije, pojasnila višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Uprave kriminalistične policije na Generalni policijski postaji Uršula Belaj. To je zgodba prazgodovinskega orožja, ukradenega leta 1985, to so z lažno dokumentacijo, ki se je na prvi pogled zdela precej prepričljiva, prodajali na dražbi v Londonu.

Leta 2012 so grafiko Lojzeta Spacala z naslovom Mesto v zrcalu iz prostorov podjetja Lek Ljubljana ukradli skupaj s preostalimi 12 grafikami. Leta 2012 so grafiko Lojzeta Spacala z naslovom Mesto v zrcalu iz prostorov podjetja Lek Ljubljana ukradli skupaj s preostalimi 12 grafikami. Foto: www.policija.si

Dokumentiranje umetnin in starin

Pri preiskovanju tatvine pa je zelo pomembna lastnikova dokumentacija artefakta, poudarjajo na policiji. Spletni nasvet je v tem primeru objavljeni obrazec za opis predmeta, ki naj ga spremljajo še fotografija in dokumentacija (certifikati, računi …). Vendar pa tega ne hranite ob predmetu, še opozarjajo na policiji.

Pri iskanju ukradenih umetnin je oškodovancem lahko v pomoč tudi Register ukradenih umetnin Art Loss Register (www.artloss.com).

Od slik do kovancev

Na seznamu ukradenih umetnin so različni artefakti: slike, grafike, ikone, kipi, stavbna plastika, starinsko pohištvo, staro orožje in novci, predmeti umetne obrti, arhivsko gradivo, arheološki predmeti …

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 3
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin