Šmitek: Mitologija je jama, iz katere zlepa ne splezaš

Delo s svojo predhodnico Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti, ki je pri isti založbi izšla pred osmimi leti, predstavlja monumentalni vpogled v slovensko mitološko dediščino, postavljeno v širši indoevropski kontekst. Knjigi se med sabo dopolnjujeta in nadgrajujeta, snov pa se ne ponavlja.

Knjiga se začne s poglavjem o pomenu kamnov, nadaljuje z razdelkom o kulturnozgodovinskih pričevanjih dreves ter tematskimi sklopi, v katerih avtor obravnava ključne like iz slovenske mitologije, kot so Kresnik, Kralj Matjaž, Martin Krpan, Zeleni Jurij in drugi, ter konča s primerjavami med indijsko in slovensko mitologijo. Obsežna analiza, ki je spisana z mislijo na najširši krog bralcev, je tudi bogato ilustrirana.

Na predstavitvi knjige je etnolog Zmago Šmitek dejal, da je "mitologija jama, iz katere zlepa ne splezaš. Vedno znova se začenjajo pojavljati nove teme, vprašanja in poglavja". Tako je nastala tudi druga knjiga, ki obravnava slovensko mitološko izročilo, za katero po končani prvi ni verjel, da bo nastala še ena. Gradivo za drugo delo, da je postalo zaokroženo in reprezentativno, je zorelo šest let. A kot je poudaril poznavalec mitov, to področje še zdaleč ni izčrpano, veliko prostora za raziskovanje in pisanje je še v tematiziranju demonologije – analize strašljivih bitij, strahov, bitij noči in demonov. V svojem delu je avtor to tematiko sicer nakazal, a kot pravi sam, je še zdaleč ni obdelal.

Metodološko se je analize slovenskega mitološkega izročila lotil pregledno in primerjalno. Izhodišče je predstavljal pregled dostopnih starih zapisov, povezanih s tematiko. Ti so začeli nastajati od 30. let 19. stoletja naprej, raztreseni pa so po časopisih, različnih publikacijah in akademskih razpravah. Za vpogled v kakšno izmed gradiv je znanstvenik moral tudi v British Libary v Londonu, dunajsko nacionalno knjižnico in Indijo.

Pri manjkajočih delih v mitologiji, kot pojasnjuje Šmitek ter se pri tem sklicuje na filozofa Slavoja Žižka, se je treba vprašati, ali je ravno pozabljeni del v zgodbi najbolj pomemben in zakaj je ravno ta pozabljen? Manjkajoče dele je mogoče rekonstruirati, in sicer na podlagi primerjalne slovanske mitologije, razloži avtor. Slovani si ne delimo le podobnosti v jezikih, materialni kulturi, temveč tudi v ustnem izročilu (bajke, pripovedi, pesmi ...), je še poudaril Šmitek.

Mitologija kot kraljestvo Miti imajo svojo notranjo poetiko in logiko. "Mitičnemu pogledu na svet je svojstveno, da ga ureja in klasificira po načelu podobnosti, nasprotij, premen, seveda po svoji lastni verodostojnosti," piše na platnici knjige. Miti so povezovalni element skupnosti, so vpisani v družbeno strukturo in etiko. Miti, ki jih v delu obravnava Šmitek, ponujajo ključe do razumevanja neke druge, vzporedne realnosti, ki smo se ji v novejšem času nekoliko odtujili, a so jo poznale in ji sledile številne generacije pred nami.

Mitologija je kraljestvo, kot avtor parafrazira tezo nemškega religiologa Rudolfa Otta, ki pravi, da je mitologija kraljevski prostor vsake kulture. S svojim delom Šmitek bralcem podaja ključe za vpogled v ta svet, poln pomenov, simbolov, emocij in navdihov. Čeprav se nam ta resničnost iz današnjega stališča izmika in se nam zdi oddaljena, pa potreba po mitologizaciji še vedno obstaja. Mitologija se v svoji zastrti obliki pojavlja v popularni kulturi, etnolog v tem kontekstu spomni na Gospodarja prstanov, Avatarja, Tarzana, Supermana … Mitološki svet pa se kot navdih pojavlja tudi v književnosti in vizualni umetnosti.