"Religioznost in kultura sta vedno šli z roko v roki"

Kakšne so vaše asociacije ob omembi termina kultura? Človek je edino bitje, ki lahko naredi nekaj novega. Vsa druga bitja ponavljajo, kar jim je položeno v naravo, človek pa ustvarja. To je kultura. Kulturno je torej nasprotno od naravnega, prirojenega, vedno enakega. Človek je ustvarjalen na vseh področjih. Materialna kultura kaže bolj človekovo ustvarjalnost na področju tehnike in podobnih veščin za telesno preživetje, duhovna kultura pa kaže na ustvarjalnost na področju človekove duhovnosti, kjer je ta ustvarjalnost še posebej izrazita. To je kultura v našem, ožjem pomenu. Ko govorimo o kulturi v tem ožjem pomenu besede, mislimo predvsem na ustvarjalnost na področju lepega, vendar sem poleg estetike (lepo) sodi tudi področje etike (dobro), filozofije (resnično) in religije (sveto).

Kako se udejstvujete na kulturnem področju?

Vsa področja duhovne ustvarjalnosti se med seboj prepletajo. Po svoji temeljni formaciji sem teolog in filozof, filozofijo sem tudi predaval 33 let in napisal nekaj del s tega področja. Zato mi je blizu vse, kjer je navzoče spraševanje po najvišjem, svetem … Poleg literature mi je zato še posebej blizu glasba.

Katero knjigo ali knjige prebirate v teh dneh? Katera zvrst literature vas najbolj pritegne?

Trenutno prebiram dela Charlesa Taylorja, kanadskega filozofa. Med vrstami literature me pa najbolj pritegne tista, ki obravnava velika metafizična vprašanja, ki si jih zastavlja človek. Tukaj najbolj izstopajo veliki ruski romanopisci, kot sta Dostojevski in Tolstoj, pa tudi številni drugi.

Ste bolj naklonjeni obiskovanju kinematografov ali intimnejših gledaliških hramov? Katero predstavo ali film ste si ogledali nazadnje in kako bi jo ocenili?

Nazadnje sem videl film Božji možje (Des hommes et des Dieux). Ne spomnim se, da bi videl kdaj tako pristen in verodostojen mističen film kot je ta.

Kje vi vidite poslanstvo kulture? Ali lahko prebudi Slovence, tako kot je to v preteklosti že storila?

Brez lastne kulture ni naroda in lastna kultura je duhovna podlaga za narodovo suverenost in politično neodvisnost. V kulturi se najlepše vidi specifičnost in posebnost človeka kot duhovnega bitja, ki ne živi samo za biološko preživetje svoje vrste, ampak daje osebni smisel ali vrednost svojemu enkratnemu življenju. Kultura je specifična človeška ali duhovna dodana vrednost našemu telesnemu življenju, zato je človeško nepogrešljiva. Ni pa avtomatična. Kultura je tisto, kar se "goji", kar človek zavestno razvija. Zaradi zaslug, ki jih ima naša kultura za naš obstoj, je ta upravičeno pri nas na dobrem glasu. Ali pa smo tudi res kulturni, kot menimo, da smo?

Kdo je po vašem mnenju v Sloveniji največ napravil za vzpon in prepoznavnost kulture?

Ni naključje, da so bili v preteklosti slovenski kulturniki različnih zvrsti duhovne kulture praviloma najbolj zavedni Slovenci. Hkrati pa kultura človeka odpira k drugim, ne da bi s tem izgubljal svojo samostojnost in subjektivnost. Kultura je bistveno dialoška. V družbi so nekatere ustanove še posebej usmerjene v razvijanje kulture, ker je to povezano z njihovim bistvom. Poleg neposrednih umetnostnih ustanov (akademije, najrazličnejša kulturna društva in ustanove s področja leposlovja, glasbe, likovne umetnosti idr.) so s kulturo neposredno povezane vse izobraževalne ustanove in nenazadnje tudi Cerkev, ki v Sloveniji varuje in ohranja velik del naše kulturne dediščine. Religioznost in kultura sta vedno šli z roko v roki, kar ne preseneča, ker je spraševanje po smislu hkrati izvir kulture in religije.

Katerega umetnika najbolj cenite in zakaj?

Vsak izbor in ocenjevanje sta tvegana … Velike ruske pisatelje sem že omenil. Med Francozi so mi veliko dali G. Bernanos, A. de Saint-Exupéry, F. Mauriac, J. Green … Med slovenskimi cenim iz istih razlogov Andreja Capudra, Alojza Rebulo in Draga Jančarja. Rad sem bral tudi Janeza Menarta in Franceta Balantiča, danes rad prebiram poezijo Braneta Senegačnika … Ko naštevam, vem, da sem jih veliko izpustil, pa jih ne bi smel. Nisem bralec samo ene knjige. "Cave ab homine unius libri" ali "timeo lectorem unius libri". Ta znani latinski rek lahko pomeni dvoje: bralec ene same knjige jo tako dobro pozna, da se ga moraš bati, ali pa je tako enostransko poučen, da se ga moraš izogibati.