Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
11. 4. 2012,
14.52

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Sreda, 11. 4. 2012, 14.52

8 let

Pri KUD Police Dubove filozofsko delo in utopični roman

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Pri založbi KUD Police Dubove sta izšla delo Vprašanje krivde nemškega filozofa Karla Jaspersa, v prevodu Martine Soldo ter utopični roman Svinje letijo v nebo Iztoka Osojnika.

Žanrsko in vsebinsko raznoliki knjigi imata kljub vsemu nekaj skupnih točk. Med drugim ju povezujeta etika in vprašanje solidarnosti.

Jespersovo delo Vprašanje krivde je avtorica spremne besede Cvetka Hedžet Toth označila za etični traktat. Knjiga je nastala na podlagi predavanj na temo krivde in je v izvirniku izšla že leta 1946. Jaspers v delu krivdo ločuje na kriminalno, politično, moralno in metafizično, predvsem pa poudarja razliko med pravnim in moralnim vidikom krivde.

Samo vprašanje krivde ni pomembno zaradi drugih, temveč zaradi nas samih - pri iskanju odgovora nanj pa je pomembno poglabljanje v svojo notranjost in doseganje preobrata. Tothova poudarja, da sta za tako soočenje poklicani filozofija in teologija, ki osvetljujeta globino vprašanj o krivdi in s tem tudi bistvo zdajšnjega humanizma.

Utopični roman Svinje letijo v nebo po Osojnikovih besedah z Jaspersovim delom povezuje vprašanje totalitarne dejanskosti, roman sam pa je "poskus tiste umetnosti, ki ni deklarirana, a potegne v realnost". Literarno delo je pisano v prepričanju, da znak in govor nimata zgolj sporočilne, temveč tudi etično in konstitutivno razsežnost. Roman odpira vprašanje tradicionalnega odnosa do jezika, ki ne dopušča nobenih odstopanj od perspektivne norme in tako zavira vsako živo ustvarjalnost, piše v spremni besedi h knjigi.

Glavni protagonist romana Primož Truba se znajde v prepovedanem ljubezenskem razmerju, ki ga zaznamuje predvsem strast. Delo je zato tudi "roman strasti", ne zgolj intimne, pač pa tudi strasti do pisanja in življenja nasploh, saj prav ta človeka žene naprej ne glede na režim, "ki mu njegov totalitarni projekt na koncu vedno spodleti", je dodal Osojnik.

Ne spreglejte