Ponedeljek, 20. 9. 2010, 8.25
7 let, 1 mesec
PRELISTANO: Tri skodelice čaja
Avtorja: Greg Mortenson in David Oliver Relin Založba: Sanje, 2010 Cena: 24,95 €
Alpinist Greg Mortenson po neuspelem poskusu osvojitve K2 leta 1993 na koncu z močmi zatava v Korfi, od boga pozabljeno pakistansko vasico v osrčju pogorja Karakorum. Bolj kot veličastje neokrnjene narave ga pretreseta gostoljubnost domačinov in dejstvo, da 82 vaških otrok, od tega štiri deklice, kleči na pomrznjenih skalnih tleh in brez učitelja srka osnovno znanje. V zahvalo za prijaznost jim bo zgradil šolo, častno obljubi Greg, ko se še ne zaveda, da si je s temi besedami postavil še višji cilj, kot je osvojitev druge najvišje gore na svetu. A še pred prvo čislano stavbo se mora veliko naučiti.
Med svojo bitko po alpinističnem porazu, ko se dotakne dna še s propadlo ljubezensko zvezo in obubožanjem, tako kot pakistanskim otrokom tudi Gregu zasveti luč upanja – z bogatim donatorjem in razumevajočo ženo. Nežnemu velikanu, Američanu v svetu umetno ustvarjenih ameriških sovražnikov, uspe nemogoče. Z materinskim odrekanjem in neverjetno predanostjo ideji, da se lahko proti terorizmu bori z izobraževanjem muslimanskih otrok, predvsem dekliške šole pod Karakorumom vztrajno rastejo.
Življenjska zgodba mirovnika, ki se tudi po 11. septembru vedno znova vrača na vojno območje, kjer se spopada z resničnimi vzroki terorizma, širi poslanstvo izobraževanja med najrevnejšimi in najobčutljivejšimi, da jih v svoje kolesje posrkajo madrase, kotlovnice ekstremizma. Z novinarjevo pomočjo zapisana Mortensonova življenjska bitka poglavje za poglavjem razkriva misijo neustrašnega vizionarja in graditelja zgodovine številnih muslimanskih otrok. Hkrati osvetli mračno zgodovinsko dogajanje pod Karakorumom, ki se kot noč in dan razlikuje od poročanja ameriških medijev. V biografiji prednjači intenzivnost pripovedi o brezpogojni predanosti plemeniti življenjski viziji, stil pisanja pa je bolj dokumentaren kot literaren.
Ko sta v roke prijela veliki porcelanasti skodelici z vročim čajem, iz katerega se je kadilo, je hadži Ali spregovoril. »Če v Baltistanu želiš uspeti, moraš spoštovati naš način življenja,« je rekel in popihal tekočino v svoji skodelici. "Ko z Baltijem spiješ prvo skodelico čaja, si mu tujec. Pri drugi skodelici postaneš častni gost. Pri tretji skodelici postaneš del njegove družine, in Baltij je za družino pripravljen narediti vse, celo umreti,« je nadaljeval in svojo dlan prijazno položil na Mortensonovo. »Doktor Greg, moraš si vzeti čas za tri skodelice čaja. Morda smo res neizobraženi, nismo pa neumni. Tu živimo že stoletja in smo preživeli."
"Tistega dne me je hadži Ali naučil najpomembnejšo stvar v življenju,« je povedal Mortenson. »Američani smo prepričani, da moramo vse narediti in dokončati hitro. Živimo v deželi, kjer so kosila dolga trideset minut in kjer se v dveh minutah naučimo nogometnih pravil. Naši voditelji so bili prepričani, da bo kampanja 'prestraši in pridobi si spoštovanje' lahko končala vojno v Iraku, še preden bi se zares začela. Hadži Ali me je naučil, kako naj si vzamem čas za tri skodelice čaja, kako naj se ustavim in kako je poleg graditve šole pomembno graditi tudi odnose. Naučil me je, da se moram še veliko naučiti od ljudi, s katerimi delam, preden bom lahko začel upati na to, da jih bom jaz česa naučil."