"Položaj župana Ljubljane me že takrat ni zanimal"

Ali se nam po delih Zaupno po Sloveniji, Siciliji in na Irskem obeta knjiga Strogo zaupno o Portugalski? Mogoče pa res. Nekaj sem celo že objavljal, a potem nehal, ker je bil kulturni šok (Slovencev) očitno prehud.

Se spomnite svojega prvega pisnega izdelka in odzivov nanj? Najprej sem risal, pri petih letih, ko sem se pri starejšem bratu že naučil brati, pa sem narisal prvi strip, Potovanje na Luno, in res mi je žal, da se ni ohranil. Mislim, da je bilo najboljše moje delo sploh, vsekakor najbolj iskreno. Koliko na izbiro literature, ki jo prevajate, vpliva tudi vaše osebno zanimanje za tematiko, žanr …? Zadnja leta si izbiram skoraj izključno reči, ki me osebno veselijo. Tako prevajam za UMco serijo prepotrebnih psiholoških knjig, ki presegajo domet običajnih "nared-sam" priročnikov. Zdaj sem nekako na vrhuncu prevajalskih moči: imam silne izkušnje, senilnost pa še ni opazna. Zato pospešeno prevajam tako imenovana neprevedljiva dela. Tak je bil Goldingov roman Dediči, pa Carrollov Žnrk, pa zdaj Bledi ogenj Nabokova, trenutno prevajam zahtevnejše pesmi Roberta Frosta in E. B. Browningove. Taki projekti me izredno veselijo in celo spočijejo. Ste bolj naklonjeni obiskovanju megalomanskih kinematografov ali intimnejših gledaliških hramov? Katero predstavo ali film ste si ogledali nazadnje in kako bi jo ocenili? Ne hodim ne v kino ne v teater. Kino se mi je sploh pristudil z idiotskimi "hollyfilmi", pa tudi z vonjem po prežganem olju pokovke. Za teater raje kaj prevedem. Če bi vas tujci prosili za nasvet, kateri slovenski film bi jim predlagali, katero knjigo slovenskega avtorja in kateri domači glasbeni album? Ah, klasiko. Slovenski film – Vesno in Na svoji zemlji. Knjigo – Prešernove poezije (če zna toliko slovensko). Glasba – Iztok Mlakar, vse po vrsti. Kakšna je vloga kulture v današnjem času? Ali lahko prebudi Slovence? Kakšen je delež politike v kulturi? Tudi tu vladajo železni zakoni kapitalizma. Kjer je mogoče, da pride zraven denar, tam vse hudič vzame. V moralnem pogledu, pa tudi v umetniškem. Včasih je ostal kak genij nepriznan, pa je lahko v miru, če je bil dovolj trmast, res kaj dosegel (za svojo dušo ali za boga ali pa posthumno za slovenstvo, kot na primer Prešeren). Danes, ko imamo "fejsbuk", se pa vse takoj raztrobi, kar lahko gre v denar (postane viralno), se proda, drugo se pa utopi v oceanu informacij. Človeški neumnosti je veliko laže streči kot človeški pameti in tako je slednja pač prikrajšana. Glede prebujanja Slovencev – še vedno zadošča Prešernov program. Politika – tudi ta je samo komoditeta, s katero se trguje. Zdaj imamo vsaj nekaj možnosti, ker je na vrh prišel trgovec. Katerega umetnika najbolj cenite in zakaj? Od Evropejcev Dostojevskega, ker je vse vnaprej vedel (iz neke njegove mimogredne opazke v Mrtvem domu so stalinisti celo razvili idejo o nesmiselnem kazenskem delu – kajti v času, ko je bil on v katorgi, so kaznjenci opravljali še smiselno delo). Od drugih pa haikuista Baša. Pred leti ste kandidirali za župana Ljubljane. Glede na to, da je to mesto znova "odprto", me zanima, če bi vas položaj zanimal? Saj me že takrat ni zanimal. Kandidiral sem, ker je bil to edini način, da moja nestrankarska lista, Rad imam Ljubljano, dobi nekaj dodatnega medijskega prostora. Dobili smo približno štiri tisoč glasov in bili potem res 12 let v mestnem svetu. Naš največji dosežek je Ljubljanski maraton. Za udeležence samopomočnih skupin ste pred leti pri Janezu Ruglju vodili tečaje kreativnega pisanja. Razmišljate, da bi podobno počeli tudi pri udeležencih skupin Andreja Perka? Andrej in Verena že sama vesta, česa so potrebni v njunih skupinah. Z nasvetom pa tako rad pomagam vsakomur, ki potrka, kolikor le utegnem. Čeprav raje kot z literarnim zadnje čase s psihološkim – izdal sem tudi dve knjigi s tega področja, terapevtsko korespondenco Sreča in Sreča za 2. Mislim, da lahko tako storim več dobrega kot pa s kulturnimi projekti. Vse nas zelo zanima, kaj počnete v Lizboni … če ni to preveč osebno vprašanje? Kdaj se nameravate vrniti, če sploh? Tu sem predvsem trofejni mož Bernarde, ki je ambasadorka RS na Portugalskem in v Maroku. Položaj je za Slovenijo pomemben, ker je nekakšna odskočna deska za naš izvoz in investiranje v Afriki in luzofonskih (portugalsko govorečih) deželah, kakršna je predvsem Brazilija. Evropske države, ki zdaj povečujejo izvoz v druge članice EU, si namreč s tem samo podajajo notranji deficit, medtem ko zunanji ostaja enako ogrožajoč.