Ob 96-obletnici Pahorjeva izbrana dela v kompletu

Komplet sestavljajo najbolj znana Pahorjeva dela (Nekropola, Grmada v pristanu, Parnik trobi nji, Zatemnitev in Spopad s pomladjo), ki so takoj ob izidu v drugi polovici prejšnjega stoletja po zaslugi sistematičnega zavračanja komunističnih oblasti ostala prezrta, a ne izbrisana.

Boris Pahor med gostovanjem na italijanski televiziji:

Več o avtorju ...

Zgodba enega največjih živečih Slovencev se je začela 26. avgusta 1913. Leta 1920 je Pahor kot komaj sedemletni deček gledal, kako je gorel slovenski Narodni dom v Trstu. A to je bil samo uvod v dolga desetletja preganjanja in preziranja. Pahor je na lastni koži izkusil najbolj mračne evropske totalitarizme. V zapore in koncentracijska taborišča so ga tlačili italijanski fašisti in nemški Gestapo. Preživel je morijo zloglasnega Dachaua. Jugoslavija je po vojni namerno pozabila nanj.

Danes so Pahorjeva dela med najbolj prepoznavnimi slovenskimi knjigami v svetu. Prevedene so v številne evropske in svetovne jezike. Zaradi pisanja v francoščini ga Francozi postavljajo na posebno mesto med evropskimi pisatelji. V zahvalo za bogatenje njihovega jezika mu je Francija leta 2007 podelila naziv vitez legije časti. Morda največje priznanje sploh pa je prejel od Italijanov, ki so mu za roman Nekropola podelili prestižno nagrado Premio Napoli. Središče Pahorjevega zgodnjega dela je namreč prav opisovanje Mussolinijevega fašističnega terorja, zaradi katerega je gorel Narodni dom. Pahorjeve najostrejše puščice letijo na italijansko oblast v Trstu, pod katero je prvič izkusil zapor. Ob tem pa še na nasilno asimilacijo, zatiranje vsega slovenskega, odrekanje pravic do uporabe slovenskega jezika in do človeka vrednega življenja. Nagrada z italijanske strani meje je tako ena največjih zmag in simbolno priznanje zločinov, storjenih nad slovenskim prebivalstvom pod italijansko okupacijo.