Na današnji dan obeležujemo obletnici smrti Edvarda Muncha in Salvadorja Dalija

Edvard Munch (1863-1944) Avtor znamenite slike Krik, je leta 1879 začel študirati arhitekturo v Oslu, od leta 1881 pa je študiral akt pri kiparju Middelthunu. Z državno štipendijo je od leta 1889 bival v Parizu, pozneje je bil krajši čas v Nici. Od leta 1892 je kot svobodni umetnik ustvarjal v Berlinu, pozneje, po živčnem zlomu, se je vrnil na Norveško.

Pod vplivom travm iz otroštva, postimpresionistov, simbolistov in vzdušja fin de siecla je Munch razvil zelo oseben, dramatičen slikarski svet. To je bil svet samote, melanholije, bolesti, erotike, trpljenja in vizionarske fantastike.

Ob svoji smrti je Munch mestu Oslo zapustil okrog 1100 slik, 15.500 grafik, 4700 skic in šest skulptur, ki jih hranijo v Munchovem muzeju. Ta se je leta 2004 znašel na naslovnicah časopisov, ko so oboroženi roparji ukradli Munchovi deli Krik in Marija.

Norveška policija je sliki našla avgusta 2006, leta 2008 pa je mestni svet sprejel odločitev, da se Munchov muzej preseli v novo stavbo, ki naj bi jo zgradili zraven operne hiše. Vendar je leta 2011 nov mestni svet sklenil omenjeni načrt opustiti, maja lani pa so določili lokacijo, na kateri bodo postavili novi muzej. Ta naj bi vrata za javnost odprl leta 2018.

Salvador Dali (1904-1989) Dali se je rodil v Figuerasu v Španiji. Študiral je v Madridu. Leta 1927 je odšel v Pariz in se tam seznanil s Picassom in Bretonom ter nadrealističnim gibanjem. Leta 1940 je emigriral v ZDA, leta 1948 pa se je naselil v Franciji.

Dali je na podlagi intenzivnega študija psihoanalize razvil t.i. paranoično-kritično metodo slikanja, s katero je kot izreden risar naturalistično natančne slikovne detajle združeval v ekscentrične in celo absurdne kombinacije, ki jih je sam imenoval ročno naslikane fotografije sanj.

Medijsko in trgovsko je bil zelo spreten umetnik, ki je znal ustvariti in gojiti kult o svojem geniju. Ukvarjal se je s hepeningi, sodeloval je pri snemanju filmov, na primer pri filmih Andaluzijski pes in Zlata doba Luisa Bonuela.

Dalija nekateri zaradi njegovih močnih in včasih tudi bizarnih podob vidijo kot ustvarjalnega genija. Nekatere njegove televizijske in medijske kampanje pa so sprožile kritike, da njegova umetnost ni nič več kot marketing.