Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Deja Crnović

Sreda,
18. 11. 2015,
12.20

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Sreda, 18. 11. 2015, 12.20

8 let

Manj rasti, več smisla?

Deja Crnović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Knjiga Projekt Od-rasti Vincenta Liegeyja in drugih v središče postavlja odvisnost sodobne družbe in politike od koncepta rasti ter poziva k od-rasti, k umiritvi rasti v prid okolja in družbe.

Knjigo Projekt Od-rasti so napisali Stephane Madelaine, Christophe Onde, Anne-Isabelle Veillot in Vincent Liegey, ki je knjigo danes predstavil na novinarski konferenci. Liegey meni, da koncept rasti ni problematičen samo zaradi naravnih omejitev, v katere se ves čas zaletava, temveč tudi kulturnih in družbenih omejitev rasti.

"Če pogledamo samo Francijo, od koder prihajam, ta še nikoli ni bila materialno tako bogata, a kulturno in družbeno tako revna," je povedal Liegey.

Družba je več kot samo BDP Po njegovem mnenju potrebujemo nov pristop k temu, kako vrednotimo družbo, ki jo danes dojemamo predvsem prek rasti, BDP in gospodarske rasti. Liegey in drugi v knjigi te implicitne predpostavke o koristnosti rasti postavljajo pod vprašaj, hkrati menijo, da je treba naš imaginarij dekolonizirati, saj je realnost precej bolj kompleksna od modelov in indikatorjev, s katerimi jo merimo in vrednotimo.

Neomejena rast izčrpava planet Od-rast po njegovih besedah predstavlja neposreden odgovor na okoljske spremembe in družbeno neenakost; neomejena rast namreč izčrpava naravne vire na Zemlji, hkrati pa ne prinaša polne zaposljivosti, saj kapitalizem potrebuje določeno stopnjo brezposelnosti, da ohranja delo kot dobrino, o ceni katere se je mogoče pogajati.

Begunci in begunke so tukaj zaradi zahodnega posredovanja na Bližnjem vzhodu Na to se neposredno navezuje tudi vprašanje beguncev in begunk, zaradi katerega je Liegey še posebej razburjen, saj meni, da to, ali bomo ljudi sprejeli ali ne, sploh ni vprašanje.

"Seveda jih moramo sprejeti, medtem pa se moramo vprašati, zakaj ti ljudje tvegajo svoja življenja za pot do sem. Jasno je, da zaradi naših političnih vmešavanj na Bližnjem vzhodu, ki so posledica tega, da moramo izkoriščati tamkajšnje naravne vire, da lahko vzdržujemo svoj način potrošnje in življenja," meni Liegey.

Potrebujemo torej nove modele družbe, ki bo bolj trajnostno vzdržna, pa tudi takšna, v kateri bomo želeli živeti, meni Liegey. Poziva k ponovnemu prisvajanju upanja ter opozarja pred zgolj odzivanjem na strah in grožnje, kot se to kaže ravno v teh dneh po terorističnih napadih na Pariz.

Delimo si stvari, reciklirajmo, manj nakupujmo Po njegovih besedah je bil trg pred industrijsko revolucijo samo del človeških življenj, poznali so tudi druge tipe ekonomij in izmenjave, medtem ko je danes tržna miselnost vseprisotna, zaradi česar ekonomijo označuje za strupen koncept.

Gibanje od-rast zato poziva k družbi, ki bi se osvobodila vseprisotnosti ekonomskega diskurza, pa tudi življenja po principih trga. "Začnimo si deliti stvari, reciklirajmo, ponovno uporabljajmo, manj porabljajmo," je dodal Liegey.

Ne spreglejte