Ljubljanski urbani kamp, vrtiček in delovne postaje

Prvič zato, ker gre za res impresivno industrijsko halo, v kateri so, dokler je še do leta 2008 delovala, tiskali približno milijon knjig na mesec. Bila je največja tiskarna v jugovzhodni Evropi.

Danes pa predvsem zato, ker se tam že nekaj časa dogaja program Zavoda Big, ki na različne ustvarjalne načine oživlja ta prej leta zapuščeni prostor. S svojo vizijo želijo namreč segati daleč: čez meje posameznih panog, kot sta oblikovanje in arhitektura, kar je sicer eno od temeljnih področij delovanja zavoda, ki med drugim organizira Mesec oblikovanja in izdaja revijo Hiše.

Povezovanje z družbenim in poslovnim učinkom

Povezovanje ustvarjalnosti s širše družbenim in poslovnim učinkom je eden od ciljev zavoda, ki je zdaj zagnal novi ljubljanski coworking prostor. Z njim želi uresničiti te izzive in zanje poiskati konkretne odgovore, rešitve - predvsem pri iskanju novih ustvarjalnih in poslovnih priložnosti.

Skupni delovni prostori so šele začetek

Mesto oblikovanja se v industrijski bežigrajski zapuščini, pod katere arhitekturo se je podpisal Savin Sever, razteza na 1600 kvadratnih metrov. S takšno površino pa tako na svojih ulicah in trgih, ki imena nosijo po velikih imenih slovenskega oblikovanja in arhitekture od Severja, Jožeta Plečnika, Edvarda Ravnikarja in do Nika Kralja, ponuja veliko priložnosti za različne vsebine, delovanja, dogodke in oblikovanja delovnih ter družbenih priložnosti.

V ta namen so vzpostavili coworking prostor, kjer si bo delovno mizo lahko najelo 66 ljudi, na voljo pa je še 20 ateljejev. A to je šele začetek, vlogo prostora začrta vodja zavoda Big Zmago Novak.

Skupnostni prostori naj poiščejo odgovore za družbene izzive

To naj bo priložnost za nastajanje skupnosti, v kateri se porajajo, krožijo in izmenjujejo nove ideje in koncepti. Coworking prostori so kraji, ki vznikajo kot odgovor na trenutno družbeno in ekonomsko sliko. V teh naj nastajajo rešitve za izzive sodobnosti, vlogo prostora, kjer naj ne gre le za deljenje delovne mize, povzame Novak.

"Ne bo šlo le za to, da si bo nekdo tu le najel delovni prostor, temveč bo lahko s tem dobil tudi veliko drugih priložnosti, ki izhajajo iz naše dejavnosti. Deležni bodo lahko tudi podpore, v smislu promocije in povezovanja. Coworking prostori morajo iskati načine za trajnostno stabilnost v preživitvenem smislu mladih, podjetij in družbe kot celote."

K izmenjavi spodbuja popust

V tem mestu v mestu si namreč "želimo, da bi se srečevali v 365 dni v letu, se pogovarjali in iskali različne načine za sodelovanja in izmenjave", dodaja vodja centra za kreativno gospodarstvo.

K izmenjavi pa bo spodbujal že popust pri najemnini.

Skupnost odprta za različne veščine, znanja in storitve 150 evrov na mesec je namreč treba odšteti za delovno postajo, ki s 30-odstotnim popustom znaša malo več kot 100 evrov. Znižanje si je mogoče pridobiti z lastnim vložkom v tu nastajajočo skupnost in prostor. Pa naj gre za določeno veščino, znanje, ustvarjalnost, storitev ali fizično delo, ki jo po potrebi ali dogovoru posameznik ali posameznica vgradi v Mesto oblikovanja.

75 evrov na mesec pa bodo plačevali najemniki iz Design centra Slovenije, ki so ga prav tako ustanovili zavodu Big.

Urbani vrtički in kamp pod dozirnimi tiskarskimi cevmi

Svoj prostor pod dozirnimi cevmi tiskarskih barv, te so namreč še vedno nameščene pod stropom, lahko tu najde marsikatera pobuda, predvsem pa različni ustvarjalci, bralci, gledalci, vrtičkarji, telovadci ali turisti.

Ideja je namreč, da bi sčasoma ob delovnih postajah in razstavno-prireditvenem prostoru morda tu nekoč nastal še urbani vrt, medtem ko urbano notranje ulično telovadišče že imajo. Prav tako tudi urbani Cmyk (ime začetnic štirih osnovnih tiskarskih barv) kamp, ki ponuja med 9 in 17 ležišč. V prihodnje nameravajo sicer to možnost, v smislu praktičnosti in udobja, še nadgraditi.

A kot pravi Novak, je tudi urbani kamp mogoče razumeti v širšem družbenem okvirju. Takšna storitev bi namreč lahko pomenila eno od mogočih iztočnic za prišleke v mestu, pa naj gre za študente, migrante ali begunce. Nastanjeni tu bi se tako lahko hitro vpletli v ustvarjalno, socialno in poslovno skupnost. Ali pa bi tako okolje prenočevanja lahko pomenilo eno od posebnih (turističnih) možnosti Ljubljane.