Kultna Butnskala v stripu brez okrajšav in brez prirejanja

Butnskalo sta leta 1979 napisala in posnela Emil Filipčič in Marko Derganc, ki sta v igri odigrala tudi vse vloge. Igro so predvajali na Radiu Študent in številni se še danes, poleg zabavne vsebine, živo spominjajo njunih skorajšnjih izbruhov smeha med samim snemanjem.

Kot nam je v telefonskem pogovoru povedal Marko Derganc, je bil Emil Filipčič takrat veliko bolj pripravljen in osredotočen kot on sam: "Padel je noter, jaz pa ne, ker nisem tak človek. Vmes sem se ukvarjal z mikrofonom ter magnetofonom in v prvem delu se to malo pozna. Ker se z Emilom nisva za pet minut vnaprej ničesar dogovorila, je on poskušal različne zaplete reševati, ampak sam teh njegovih namigov nisem razumel, sem bil bolj bebec."

Igra je leta 1985 dobila filmsko različico, ki jo je režiral Franci Slak, sama radijska igra pa je na nosilcih zvoka izšla leta 1981, in sicer v posebni različici, ki sta jo s Filipčičem posnela v studiu in za katero Derganc pravi, da je bistveno boljša od izvirnika, ki ni bil montiran, ter pozneje kot trojni CD leta 2003, na katerem je bila nekoliko skrajšana različica z Radia Študent.

"Kot arhivar sem besedilo najprej fonetično zapisal" Ob 35-letnici izvirnika je pri založbi eBesede izšla še stripovska različica Butnskale, ki jo je po zvočnem posnetku zapisal in ilustriral Derganc. Brez okrajšav, brez priredbe: "Kot arhivar sem najprej zapisoval besedilo. Najprej sem imel nekaj težav, ker sem zapisoval fonetično, a je potem steklo. Šele nato sem besedilu dodajal risbe," pravi Derganc, ki priznava, da so bili motivi za Butnskalo v stripu sprva finančne narave, saj je po pomanjkanju vlog na filmu in televiziji iskal nove vire za plačevanje položnic.

Napisal in ilustriral je pet knjig za otroke, nato pa je nekaj ilustracij prinesel tudi na Mladino. Tam so mu rekli, ali se ne bi raje lotil Butnskale, kar se mu je sprva zdela nora ideja. "Ampak v redu, šel sem z glavo skozi zid in narisal deset pol za Mladino, ko pa se je to sodelovanje ni zgodilo, sem se iz čistega eksperimenta lotil celotne Butnskale."

Čustveni ilustrator, ki ne zna nehati senčiti Tako kot med snemanjem radijske igre se je tudi med ustvarjanjem stripa neizmerno zabaval, saj pozna vse trike zakulisja in "zauhrja" snemanja. Ker se večji del Butnskale dogaja ponoči, gre za bolj temačen strip, k temnim barvam pa so pripomogli tudi drugi dejavniki: "Jaz sem težak in ne znam nehati senčiti. Ko začnem delati črtice, se ne ustavim. Po drugi strani so bili pa tudi skeni pretemni, zato bomo, ko se bo prva izdaja razprodala, izdali še bolj svetlo različico stripa, ki bo bolj podobna originalnim polam."

Derganc sicer ni profesionalni ilustrator, sam pravi, da je njegovo risanje precej odvisno od njegovega razpoloženja, zato so tudi njegove risbe toliko bolj mehke, čustvene. "Risal sem že od malega, v tretjem razredu osnovne šole sva si na primer s sošolcem vsak dan izmenjala en list risbic, ki so tvorile strip v nadaljevanjih. Prerisoval sem druge slike, risal prijatelje, a vsakič, ko sem naredil premor, sem padel iz forme. Nimam kontinuitete, hkrati pa sem perfekcionist, kar je bolezen."

Po filmu in stripu še balet? "Lahko bi bil izvrsten risar, a me nobena stvar v življenju ne veseli popolnoma, za nobeno stvar nisem fanatik, nisem dovolj ambiciozen. Še film, ki sem ga študiral, me je po koncu študija minil." Derganc svojo premajhno ambicioznost jemlje kot pozitivno osebnostno lastnost: "Cilj v življenju ni nekaj postati, doseči, temveč biti, živeti polno. Vsak trenutek je popoln, vsak človek že vse ima, a mu ego ta uvid preprečuje."

Na vprašanje, kaj sledi stripovski različici Butnskale, nam je Derganc navedel odgovor novinarja Večera, ki je na predstavitvi stripa predlagal balet. "Takoj sem za, da odplešem naslovno vlogo! Sam sem bil najboljši v baletu na akademiji in to še takrat, ko sem imel celo nogo v mavcu." A preden na odrskih deskah kdaj zaživi balet z Markom Dergancem v glavni vlogi, bosta na spletni strani Butnskale, ki jo lahko pričakujemo kmalu, dostopna oba posnetka radijske igre, pa še nekaj drugih Dergančevih izdelkov, med drugim tudi posnetki prve slovenske spevne igre Dr. Kegler.