Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sobota,
12. 6. 2010,
13.46

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Sobota, 12. 6. 2010, 13.46

8 let, 7 mesecev

Junijske novosti na domačem knjižnem trgu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Pri založbi Modrijan so izdali knjigo Richarda Dawkinsa Največja predstava na zemlji, v zbirki Bralec pa roman Salvatoreja Niffoija Vrnitev v Baraule.

Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete v Ljubljani so izdali delo Petra Simoniča Kaj si bo narod mislil?, pri založbi Pivec pa pesniški prvenec Simone Kopinšek Antahkaran in drugi obrazi lepote.

Richard Dawkins: Največja predstava na zemlji Britanski evolucijski biolog Dawkins v svoji najnovejši knjigi prinaša odgovore na mnoga vprašanja, ki so ostala odprta v njegovih prejšnjih monografijah, posvečenih biologiji in evoluciji. Da bi prispeval odločilne dokaze o delovanju evolucije, v knjigi naniza veliko novih, svežih spoznanj raziskovalcev z vsega sveta. Namen knjige je izpodbijanje trditev privržencev kreacionizma, ki se trudijo zmanjševati pomen in veljavo nauka o evoluciji. Strokovna knjiga je napisana razumljivo in preprosto in s tem namenjena tudi "nenaravoslovcem". Dawkins bo, kot so prepričani v založbi Modrijan, navdušil s svojo pripovedno žilico, brbotajočim humorjem in ostro neposrednostjo. Delo je prevedla Urška Pajer.

Richard Dawkins se je rodil leta 1941 v Nairobiju in prvih nekaj let preživel v Keniji. V Oxfordu pri nizozemskem nobelovcu Nikolaasu Tinbergnu je študiral biologijo. Je eden najodmevnejših anglosaških intelektualcev. Leta 1976 je prispeval koncept "sebičnega gena", na področje kulture pa je vnesel pojem "mem" in idejo memetike. V knjigah je poleg delovanja na področju evolucijske biologije zagovarjal ateistični pogled na evolucijo. Vrhunec njegove kritike je knjiga Bog kot zabloda.

Salvatore Niffoi: Vrnitev v Baraule Vrnitev v Baraule je pripoved ostarelega kirurga Carmina Pullane, ki se na smrt bolan vrne na rodno Sardinijo, da bi odkril skrivnost, ki mu že vse življenje ne da miru. Kdo je dojenček, ki so ga vrgli v morje? Kdo so njegovi starši? Šele ko si bo glavni junak razjasnil to uganko, bo dopolnil mozaik svojega življenja z manjkajočimi koščki ter v miru umrl. Roman prežemajo sugestivni vonji, okusi in zvoki moderne, pa tudi arhaične barve brezčasne Sardinije, so zapisali pri Modrijanu. Roman je prevedla Veronika Simoniti.

Italijanski pisatelj, Sardinec Salvatore Niffoi, se je rodil leta 1950 v Oraniju. Svoj prvenec "Collodoro" (Zlatovrat) je izdal leta leta 1997. Sledili so številni romani. Roman "La vedova scalza" (Bosa vdova) mu je leta 2006 prinesel eno najpomembnejših italijanskih literarnih priznanj, nagrado campiello. Roman Vrnitev v Baraule, ki ga je izdal leta 2007, je tako kot njegova druga dela napisan s primesmi sardščine, da bi, kakor pravi avtor sam, stvari imenoval s pravim imenom.

Peter Simonič: Kaj si bo narod mislil? - Ritual slovenske državnosti O javnih proslavah v samostojni Sloveniji so se med prvaki strank, kulturnimi kritiki, režiserji in obiskovalci odvijale javne polemike o primernosti scenarija, političnih govorih in podobnem. Avtor je v delu Kaj si bo narod mislil? podrobno opisal in analiziral 15 tranzicijskih proslav ob dnevu državnosti. Slovensko politično mitologijo in rituale obravnava najprej kot kulturnopolitični in antropološki problem, potem pa še kot menedžerski projekt.

Peter Simonič, rojen leta 1969 v Mariboru, je po študiju na Filozofski fakulteti v Ljubljani delal v Mariboru kot samostojni kulturni ustvarjalec in novinar. Več let je pripravljal radijsko oddajo Drugi kraji - drugi časi. Na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo se je zaposlil leta 1999. Doktoriral je leta 2007 s historičnoantropološko analizo praznovanja slovenskega dneva državnosti. Razvija področja politične, ekonomske in ekološke antropologije in kulturnega menedžmenta.

Simona Kopinšek: Antahkaran in drugi obrazi lepote V prvencu mlade pesnice bralec vstopa v pesniške svetove, v katerih se pesnica komaj zaznavno dotika stvari, spet drugič s skrito močjo nagiba gore daljnih pokrajin, ali pa poglablja reko in ulice domačega mesta. Bralec se s svojim bralnim obzorjem in bralno zgodovino ne dotakne tega skrivnostnega pesniškega sveta, pač pa je pesem tista, ki mu s svojimi prsti seže skozi kožo, še preden je prebrano sploh ponotranjeno, so zapisali v založbi Pivec.

Simona Kopinšek je novinarka in pesnica, ki je v zadnjih letih pritegnila pozornost literarnih krogov. Poezijo je doslej objavljala v Dialogih, Lirikonu in Novi reviji. Leta 2008 je zmagala na mariborskem Pesniškem vrtiljaku.

Ne spreglejte