Sreda, 27. 5. 2015, 12.52
8 let
Izšla prvenca Jele Krečič in Irene Štaudohar
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4
Romaneskni prvenec novinarke Dela, zbirka esejev, ki so bili v spremenjeni obliki objavljeni v Sobotni prilogi, in roman, ki se dotika vstajniškega gibanja, so nabor založbe Beletrina, ki ga je na današnji novinarski konferenci direktor Mitja Čander ponudil v poletno branje. Čeprav še zdaleč ne gre za lahkotna dela, vse tri predstavljene knjige odlikujeta berljivost in dostopnost.
Jela Krečič, doktorica filozofije in novinarka kulturne redakcije Dela, ki je decembra 2013 intervjuvala Juliana Assangea, se je tokrat lotila leposlovja, in sicer humornega romana Ni druge, ki je po Čandrovih besedah tekoče napisan, iskriv, igriv in v dobrem pomenu besede tudi trendovski roman. "Ni druge namreč govori tudi o Ljubljani in njeni generaciji, stari okoli 30 let, vse te travmatične točke pa Jela Krečič opisuje na navidezno lahkoten, a pogosto rezek način."
Roman Ni druge govori o junaku Matjažu, ki izgubi dekle, nato pa išče drugo v upanju, da bi se vrnila prva. "Gre za ljubezensko zgodbo in ker ima ljubezen kot tema tesnobne razsežnosti, se mi je zdelo primerno, da se je lotim prek žanra komedije. Čeprav ta žanr dojemamo kot žanr za sprostitev, je to hkrati edini žanr, s pomočjo katerega se lahko spoprimemo s to temo," je povedala avtorica romana, ki bo preveden tudi v angleščino.
Magija za realiste: Življenje, nadaljevalni tečaj pa je knjižni prvenec še ene novinarke Dela, Irene Štaudohar, ki je z njim na enem mestu zbrala eseje, ki imajo svoj temelj v člankih, ki jih je v zadnjem času napisala za Sobotno prilogo. Kot je povedal Čander, je za zbirko značilno za slovenski prostor neobičajno kombiniranje vedenja o človeku, od nevroloških do filozofskih vedenj o čutenju, čustvovanju in drugih globljih človeških vzgibih.
Kot je povedala Irena Štaudohar, so v knjigi obdelani številni absurdi sodobnega sveta, od tega, da še nikoli nismo bili tako varni, a nas tudi še nikoli ni bilo tako strah, do tega, da še nikoli nismo imeli toliko, a bili hkrati tako nesrečni. Hkrati gre tudi za knjigo o drugih knjigah, ki tako med seboj komunicirajo v esejih, gre pa tudi za knjigo o ljubezni za branja, ki je po mnenju Irene Štaudohar najmočnejša borilna veščina.
Tretja knjižna novost, ki so jo predstavili danes, pa je sedmi roman Lenarta Zajca, v katerem se je tako kot v prejšnjem romanu Vstaja Zombijev tematsko dotaknil vstaj. Po Čandrovih besedah je Agencija direkten odmev na družbeno realnost, v kateri vlogo glavnega junaka prevzema kolektiv sedmih likov, ki odsevajo možne odzive na družbene razmere v tranzicijski realnosti. Kriminalko z angažiranim sporočilom je Zajc začel sicer pisati že pred vstajami, ko se je spraševal, kako govoriti o ljudeh, ki jih je kriza najbolj prizadela, saj se ti praviloma zaprejo vase in umaknejo iz javnega.
Vstop v njihov svet je našel prek zavarovalniških agentov, ki vstopajo v njihove domove in tako dobijo vpogled v realnost v času, ko smo vedeli, da je vse narobe, nismo pa vedeli, kaj glede tega storiti. Kot je povedala avtorica spremne besede Vesna Mikolič, gre za literarni presežek predvsem iz treh razlogov: gre za izredno živ, plastično napisan roman, njegovi akterji so aktivni, kar je neznačilno za slovensko literaturo, roman pa je vsebinsko zaokrožen, kar pripomore k njegovi berljivosti in sporočilnosti.
